Preteklo obdobje je Štajersko prizadelo obilno deževje, kar je vodilo v številne poplave in zemeljske plazove. Tudi Maribor se je boril s posledicami. Tako je v številnih intervencijah sodelovalo več prostovoljnih gasilskih društev, ki so mariborskim poklicnim gasilcem in pripadnikom civilne zaščite pomagali omejiti morebitne večje posledice poplav in plazov.
Uprava RS za zaščito in reševanje je v času obilnejša deževja zaznala čez 145 zemeljskih plazov, in sicer na območju Regijskih centrov za obveščanje Celje, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Novo mesto.
Toda, kakšna je sploh ogroženost območja MOM zaradi poplav in zemeljskih plazov?
Drava nima večjega poplavnega vpliva
Na podlagi ogroženosti mariborske občine zaradi poplav, je izdelan načrt zaščite in reševanja v primeru tovrstnih nesreč. V dokumentu z naslovom “Ocena ogroženosti Mestne občine Maribor zaradi poplav”, ki ga je leta 2019 izdala MOM, je zapisano, da pritoki Drave v območju Maribora nimajo večjega poplavnega vpliva, lahko pa se zaradi narasle Drave, razlivajo pred izlivom v reko in posledično poplavijo neposredno okolico.
“Ob intenzivnejših in dolgotrajnih padavinah je za potoke v povirskem območju značilen hudourniški tip poplav pri čemer v zgornjem toku povzročajo erozijo tal in udore mejnih zemljin oz. brežin, v spodnjem ravninskem delu pri iztoku v reko Dravo pa povzročajo poplave nižinskega tipa.” Vodotoki s Pohorja, kamor sodijo Blažovnica, Lazniški, Pekrski, Radvanjski in Razvanjski potok, imajo značaj hudourniških vodotokov.
MOM v tretjem razredu ogroženosti
Naravne danosti porečja Drave vključno z meteorološkimi in geografskimi značilnostmi ter tehnološkimi vplivi so vzrok, da je na območju MOM nevarnost poplav pogosto prisotna, še posebej v deževnih obdobjih. Poplavno območje Drave obsega tako približno 55 hektarjev urbanih in okoli 2945 hektarjev ostalih površin. Lokalno ogrožajo območje mariborske občine tudi pritoki Drave.
Zaradi poplav lahko pričakujemo naslednje verižne nesreče:
- pojav zemeljskih plazov in zdrsov zemljine v neposredni bližini strug ter povečano erozijo,
- onesnaženje podtalnice in vodnih virov, v priobalnem območju Drave in potokov, s fekalno vodo ali naftnimi derivati, posledično je možna okužba virov pitne vode in izbruh nalezljivih epidemij,
- izlitja nevarnih snovi, ki so neustrezno zaščitene,
- motnje v oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
- motnje v osnovni zdravstveni oskrbi prebivalstva,
- poplavljeni infrastrukturni in gospodarski objekti,
- prekinjena oskrbe z električno energijo, prekinjene prometne povezave,…
- pojav posebno nevarnih bolezni in drugih bolezni pri živalih,
- poškodbe in porušitve visokih pregrad.
“Ocenjujemo, da bi bilo na območju MOM potrebno očistiti ceste, ulice, dvorišča ter kleti predvsem na območjih ob reki Dravi v zaselkih Malečnik, Trčova, Dogoše, ter ob drugih hudournih potokih predvsem v območju sotočja z reko Dravo, kjer .bi visoke vode odložile veliko naplavin (drobnega peska, vej in debel) in preprečile izliv vode iz potokov v reko Dravo,” je zapisano v dokumentu. Na podlagi navedenih karakteristik poplavne ogroženosti je mariborska občina v 3. razredu ogroženosti.
Prikaz območja pogostih poplav in območja katastrofalnih poplav z območjem razlivanja, Vir: Načrt za zaščito in reševanje ob poplavah v MOM.
Zakaj prihaja pri nas do toliko zemeljskih plazov?
Med posledicami, ki jih ima obilno deževje, so tudi zemeljski plazovi, ki smo jim bili priča prav v zadnjem obdobju. Pojav zemeljskih plazov na vzhodu Slovenije ni nič neobičajnega. Pred časom smo poročali, da je vzhod Slovenije med bolj ogroženimi območji zaradi zemeljskih plazov.
Takrat so nam v Geološkem zavodu Slovenije pojasnili, da pri nas prevladuje evtrična in distrična rjava tla. Evtrična rjava tla se v tem delu Slovenije pojavljajo predvsem na laporovcih ter na prodnatih nasipih rek. Na laporju je večji del površin namenjen trajnim nasadom, vinogradom in sadovnjakom. Distrična rjava tla se razvijejo na nekarbonatnih tleh, tam kjer so magmatske in metamorfne kamnine, peščenjaki in glinavci. Večinoma so distrična rjava tla prerasla z gozdovi z večjim deležem iglavcev.
Geološka karta Slovenije, Vir: Geološki zavod Slovenije.
“Kadar so v podlagi lapornate ali glinaste kamnine, ki hitro preperevajo nastane na njih v obliki preperinskega pokrova do nekaj metrov debela plast glinastih zemljin, ki so zelo podvržena plazenju. Zelo pogosta je tudi površinska erozija. Ob deževjih prihaja do intenzivnega spiranja površine,” so nam pojasnili.
Občanom na voljo tudi opozorilna karta
V Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi karto o nevarnosti zemeljskih plazov v posameznih občinah. Gre za projekt GeoHazard. Opozorilna karta nevarnosti zaradi procesov pobočnega masnega premikanja v merilu 1:25.000 prikazuje obstoječe, predvsem pa tudi predvidene pojave masnega premikanja, kamor sodi zemeljsko plazenje, skalni podori, drobirski tokovi sedimentov.
Zaenkrat so izdelali karte za 68 občin. Aktualno stanje, tudi na območju Maribora, je na voljo na naslednji povezavi.
Opozorilna karta je namenjena oceni geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega masnega premikanja na nivoju občin in omogoča neposredno uporabo pri izdelavi občinskih prostorskih načrtov, je zapisano na spletni strani GeoHazard.
S spremembo podnebja bo plazov na vzhodu vedno več
Zavod zbira tudi podatke o nastalih plazovih od leta 2016. V okviru pridobljenih podatkov do sedaj v bazi ni zabeleženih plazov večjih dimenzij za štajerski del Slovenije. Ti podatki pa ne odražajo dejanskega stanja v naravi, so opozorili.
Zemljevid verjetnosti pojavljanja plazov, Vir: Geološki zavod Slovenije.
“Pojavljanje plazov v našem okolju je stalnica, tako da se plazovom tudi zaradi naravnih danosti v prihodnosti ne bomo izognili. Tudi podnebne spremembe do konca 21. stoletja kažejo na večje pojavljanje plazov v vzhodnem delu države. Lahko pa se jim s preventivnimi ukrepi, smotrnim prostorskim načrtovanjem in upoštevanjem strokovnim mnenj, v veliki meri izognemo ali pa celo preprečimo.”
