Glede odpadkov so za nevralgično točko dolgo časa veljale Dogoše, a se stanje po zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov leta 2009 tudi tam izboljšuje.

Odpadki so nekaj, česar se vsi otepamo, čeprav jih vsi ustvarjamo. Lahko bi rekli, da je v zadnjih letih bilo pri ravnanju z njimi storjenih kar nekaj korakov naprej, čeprav kakšne celovite strategije glede ravnanja z njimi vsaj na lokalnem nivoju ni. Na območjih v okolici Maribora odpadke zbiramo v zbirnih centrih, ki jih v večini občin upravlja komunalno podjetje Snaga.

Maribor ima dva zbirna centra

Na območju Mestne občine Maribor sta dva zbirna centra, in sicer zbirni center Lahova (na Lahovi cesti na Teznu) in zbirni center Plinarniška (na Plinarniški ulici v Melju). Zbirni center Lahova ima tudi kotiček ponovne uporabe, v katerem lahko občani pustijo še uporabne stvari, ki se nato lahko ponovno uporabijo. Oba zbirna centra pa sta odprta od ponedeljka do sobote. Poleg mariborske občine podjetje Snaga izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki še v občinah Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Kungota, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju in Starše. V vsaki občini je vzpostavljen tudi zbirni center, pri čemer sta izjemi le občini Ruše in Selnica ob Dravi, ki imata skupni zbirni center v občini Ruše. V sosednjih občinah je tako šest zbirnih centrov, ki so odprti od dvakrat do trikrat na teden. Snaga tako skupaj upravlja z 8 zbirnimi centri. V občini Rače-Fram s komunalnimi odpadki upravlja komunalno podjetje iz Slovenske Bistrice, v občini Hoče-Slivnica pa avstrijsko podjetje Saubermacher.

Zanimalo nas je, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je lahko zbirni center sploh postavljen. »Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora. Mora biti načrtovan, zgrajen, urejen in opremljen v skladu z zahtevami Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Nameščen mora biti na lokaciji, ki je komunalno opremljena. Biti mora dostopen po obstoječi prometni infrastrukturi, primerni za prevoz odpadkov in ograjen, da je onemogočen dostop živalim in nepooblaščenim osebam,« so nam odgovorili s Snage.

Odlaganje na divjih odlagališčih sankcionira Medobčinska inšpekcija

Posebna zgodba je seveda skladiščenje nevarnih odpadkov, ki jih skladiščijo na lokaciji Smreke, od koder jih predajajo prek razpisa izbranim predelovalcem oz. odstranjevalcem. Kdo so omenjeni predelovalci in odstranjevalci, nam žal ni uspelo izvedeti. Na žalost pogosto vidimo, da ljudje različne odpadke odlagajo kar v naravi. Na Snagi pravijo, da popisa divjih odlagališč nimajo, vendar jih pri svojem delu na terenu prijavijo Medobčinski inšpekciji, ki nato poskuša odkriti povzročitelje nelegalnega odlaganja odpadkov. V kolikor povzročitelje odkrije, jim naloži tudi globo. Omenjena inšpekcija lahko Snagi naloži tudi čiščenje divjih odlagališč, pogosto pa jih s prijavo o njihovem obstoju obvestijo tudi občani sami. Dodajajo še, da glede omenjene problematike lahko ukrepajo na podlagi občinskega odloka.

Na občini sicer pravijo, da kakšne posebne strategije, ki bi se ukvarjala s problematiko odpadkov, nimajo. Dodali so le, da to področje ureja občinski odlok.

Dogoše so dolgo časa veljale za najbolj nevralgično točko v mariborski občini glede odlaganja odpadkov. Odlagališče nenevarnih odpadkov se je zaprlo leta 2009, Snaga pa mora še 30 let po njegovem zaprtju skrbeti zanj. Po besedah predstavnikov Mestne občine Maribor (MOM) Snaga na omenjenem območju izvaja obratovalni monitoring, preko katerega spremlja stanje vplivov na okolje (izcedne vode, ki se iztekajo v tla in podzemno vodo) in skrbi za ustrezno odplinjevanje. Podatke zbrane v obratovalnem monitoringu Snaga v skladu z zakonodajo pošilja na Agencijo Republike Slovenije za okolje, kjer prav tako spremljajo vrednosti emisij, vendar po zagotovilih občine večjih nepravilnosti do sedaj niso odkrili.

Območje odlagališča v Dogošah se počasi sanira

Tudi krajani Dogoš pravijo, da se je po zaprtju odlagališča kvaliteta njihovega življenja močno izboljšala, a so negativni učinki na življenje ljudi še vedno vidni. Ob tem zagotavljajo, da si prizadevajo, da bi omenjeno območje sanirali in na njem vzpostavili zelene površine, pri čemer pričakujejo hitrejšo pomoč občine. V tamkajšnjo gramoznico se po besedah krajanov še vedno odlagata zemlja in smeti. Slednje bi bilo po njihovem mnenju treba bolje nadzirati, da se ne bi ogrozila podtalnica. Težava je tudi kopičenje blata v tamkajšnji čistilni napravi, ki povzroča neznosen smrad.

V takšnih okoliščinah so na vrednosti izgubila kmetijska zemljišča, prav tako se mladi v Dogošah ne odločajo za novogradnje, temveč se selijo drugam.

V takšnih okoliščinah so na vrednosti izgubila kmetijska zemljišča, prav tako se mladi v Dogošah ne odločajo za novogradnje, temveč se selijo drugam. Poleg odlagališča odpadkov in čistilne naprave je naselje obremenjeno še z visoko napetostnim daljnovodom Dobrava, hkrati pa naselje stoji še na poplavnem območju Drave. Glede sodelovanja z občino pravijo, da so se stvari v zadnjem času pričele premikati v pozitivni smeri, a se dogovori realizirajo nekoliko prepočasi. Dodajajo še, da so v pogovoru z županom Sašo Arsenovičem zahtevali, da se Dogoše preuredijo v urejeno in prijetno naselje, kar si po njihovem mnenju tudi zaslužijo.