Pogovarjali smo se z 51-letnico iz Svetega Tomaža, ki se je konec julija vozila v službo v Lenart. Med vožnjo navzdol po klancu je ugotovila, da ne more stisniti na zavoro, prav tako ni mogla obrniti volana. Kot so ji povedali kasneje, je odpovedal krmilni sistem avtomobila. Pravi, da je glede na okoliščine pravi čudež, da je preživela. Zaradi neverjetnega spleta okoliščin je prepričana, da ima nad sabo angela varuha, ki jo je rešil.

Ko se spomni, kaj je rekla možu, preden je odšla od doma, dobi kurjo polt

Kot nam je povedala sogovorka, se je 27. julija odpravila v službo v Lenart, kot zmeraj.  Že doma se ji je sicer dvakrat ugasnil avto, vendar se je v tretje prižgal, zato je šla normalno v službo. No, ne čisto normalno, saj se običajno v službo vozi z dvema sodelavkama, takrat pa je šla sama, saj sta imeli obe druge obveznosti. Gre le za eno izmed naključij, ki so se ji pripetile tisti dan. Kot pove, je bila tisti dan tudi nenavadno mirna: “Redkokdaj grem takšna v službo, ker pač vedno hitiš, se ti mudi. Tisti dan pa sem bila tako spokojno mirna.”

Še eno izjemno naključje pa je, da je, preden je odšla, možu čisto iznenada rekla, da naj ima pri sebi telefon in da naj bo dosegljiv. “To še zdaj, ko se spomnim, kar kurjo polt dobim, ker to sem kar tako rekla … Ne da bi zdaj razmišljala, da se mi bo kaj zgodilo. Enostavno sem to rekla in to mu nisem nikoli rekla. To je bilo takrat in nikoli več. In res, 15min sem prišla stran od doma in se je zgodilo …” opisuje.

“Imela sem srečo, da je bilo to drevo tam, ker drugače bi šla naravnost v prepad”

Prometna nesreča se je pripetila, ko se je peljala po cesti iz Cerkevnjaka proti smeri Jurij pri Ščavnici. Naša sogovorka se je normalno peljala navzdol po manjšem klancu, stopila na zavoro, ta pa se ni premaknila. “Stopalka je ostala na mestu, sploh ni šla dol, da bi izteklo olje ali kaj takšnega. V tistem me je pograbila panika. Verjetno bi lahko potegnila ročno, čeprav je bila elektronska, ampak je bila na levi, pred kratkim sem še menjala avto ter se nisem znašla tako hitro. Potem pa še niti nisem mogla volana obrniti levo, dejansko kot da se mi je zaklenil,” opiše in doda, da sicer dvomi, da bi lahko pravi čas odreagirala. Predvideva, da se je avto ugasnil, v klancu pa je pridobil na hitrosti.

“In sem dejansko šla čez glavno cesto, ogrožala nisem nobenega, ker ni bilo nikogar na nobeni strani, in sem udarila v robnik pločnika, tam me je pa malo dvignilo in sem poletela v gozd, tam v eno bukev. Priletela sem s sprednjim delom avta navzol. Avto je tresnil v drevo in se postavil na glavo. Imela sem srečo, da je bilo to drevo tam, ker drugače bi šla naravnost v prepad. Jaz se sploh nisem zavedala, da je bil avto naravnost dol, mislila sem, da sem normalno v avtu, s tem da sem bila jaz naslonjena naprej na volan. Nisem mogla odpreti vrat, nato se je nekaj pri ‘mašini’ še skadilo in me je spet pograbila panika, da se bo avto vžgal. Jaz pa nisem mogla ven. Dejansko sem bila v takšnem šoku, da sploh ne vem, kaj sem še razmišljala,” pripoveduje.

Kot opiše, se je sprednji del vrat lahko odprl samo za kakšnih 10 centimetrov, dalje pa ni šlo. “Nisem vedela, kaj naj storim, želela sem razbiti ‘šipo’, ampak ni šlo. Potem pa slišim, da radio nežno igra. In sem se spomnila, da če radio igra, je potem verjetno elektrika v avtomobilu. Zato sem poskusila stikalo od okne in se je odprlo, tam sem potem skozi splezala. Skozi okno. Pred tem sem imela od zadaj na sedežu nahrbnik za službo, v njem pa denarnico, telefon in eno takšno majhno drobižnico. Tisto je bilo vse izven avta. Ko sem prišla ven skozi okno, sem vse to pograbila in šla naravnost gor proti hribu. Da sem prišla ven iz gozda.”

Odvijalo se je hujše kot v filmu

“Ko pridem gor in vidim, da sem na cesti, takrat so mi pa noge odpovedale. Takrat sem samo klecnila skupaj, nisem več nič mogla. Takrat še ni nikjer bilo nobenega,” pove 51-letnica in se nasmeji ob spominu, da se je nato pripeljal kombi, dva moška, ki sta iz njega izstopila, pa sta najprej najbrž mislila, da je sredi dneva pijana, saj je ležala na cesti. “Potem sta se prismejala do mene in me vprašata, če mi je slabo in rečem, da ne, da sem imela prometno nesrečo. Sta me vprašala, kdo me je povozil. Seveda, če ni bilo nikjer mojega avta.”

Ne vem, od kod mi taka moč, da sem sama prišla ven iz gozda, ne vem, res ne vem. To se je vse tako odvijalo, hujše kot v filmu.

Ob tem še razloži, da si je ravno v tistem tednu v telefon dodala nalepko s številko moža in hčere. Ker je sladkorni bolnik, je ravno takrat razmišljala, da če bi se ji karkoli zgodilo, bi vedeli, koga poklicati. Le nekaj dni kasneje, sta napisani številki že prišli prav, saj sta fanta nato najprej tudi poklicala njenega moža. “In ena gospa je prišla, ona je potem poklicala rešilca. Jaz nisem nič mogla, tresla sem se, šok ali kaj. Verjetno šok. Ne vem, od kod mi taka moč, da sem sama prišla ven iz gozda, ne vem, res ne vem. To se je vse tako odvijalo, hujše kot v filmu.”

V UKC-ju so spraševali “Kje je ta gospa, ki se je danes ponovno rodila?”

Štajerko so nato odpeljali v UKC Maribor, kjer so jo pregledali in slikali, na srečo ni imela nobenih resnih fizičnih posledic. Dobila je udarec v koleno ter v glavo, od zračne blazine, prav tako je imela poškodbo na prseh, saj jo je zategnil pas. “To je bilo edino, kaj je bilo, hvala bogu, lahko bi bilo dosti slabše. V UKC-ju sem bila mogoče kakšni dve uri in sem lahko šla domov. Je pa pustilo posledice na psihi. Tisti mesec je bil zame prava nočna mora … Ne spati, ne nič … To se ne da opisati. Pa avta sem se dolgo bala,” pove 51-letnica, ki lahko sicer sedaj, po več mesecih, vseeno pogumno ponovno vozi. “Ampak še zdaj tu pa tam dobim takšen občutek, ko grem npr. po hribu navzdol. In zmeraj ko stopim na zavoro, me stisne v prsih, ko čutim, kaj je bilo takrat, podoživljam. Ampak to je res strašno, ko ne moreš nič narediti“.

“Karkoli bi rekla, res je bil čudež, da sem sploh preživela. Tudi recimo reševalca sta šla poslikati avto, potem sta zdravnikom tudi pokazala te slike in so rekli ‘kje je ta gospa, ki se je danes ponovno rodila’. Glede na to, kak je bil avto in kje je bilo, je bilo res … Ne vem, jaz pravim, da imam angela varuha, da me čuva,” še opiše in doda, da so ji povedali tudi, da je tam, kjer je šla iz avta, bilo vsepovsod polno trnja, na njej pa ni bilo niti ene praske. “Vse skupaj je bilo po čudežu, vsi so mi rekli, da sem se ponovno rodila.”

Plačala je kazen, čeprav ni vozila prehitro

Pove še, da je bila po prometni nesreči en mesec doma, pa še nato je šla nazaj v službo kljub nasvetu zdravnice, da naj še počiva, ker se je bala, da jo bodo odpustili. Po prometni nesreči so ji razložili, da ji je odpovedal krmilni sistem. Tega ji sicer policisti niso verjeli, a se s tem ne obremenjuje, saj ji je važno samo, da jo je odnesla brez hujših poškodb in lahko sedaj normalno “gre naprej.”

Sogovorka nam ob tem razkrije, da nje več ni bilo na kraju, ko je prišla policija, in ker so poročilo naredili sklepčno, kaj se naj bi zgodilo po njihovem glede na okoliščine, so sklepali, da je prometno nesrečo povzročila, ker je vozila prehitro. Prav tako so v policijskem poročilu narobe navedli, da naj bi avto pristal na strehi. Kot pove, je bilo pri obravnavi nesreče mnogi stvari po njenem mnenju storjenih zgrešeno, a ji je bilo popolnoma vseeno. Plačala je tudi kazen – 150 evrov, ker naj bi s prehitro vožnjo ogrožala promet: “Sem pač plačala, meni je bilo vseeno, glavno, da sem jaz ostala živa in zdrava.”