V novem letu bo zemeljski plin Energetiki Maribor dobavljal Petrol namesto dosedanje dobaviteljice, Plinarne Maribor. Ta po informacijah iz Energetike Maribor ni poslala ponudbe za leto 2023.

“Tako je, Plinarna Maribor nam ni poslala ponudbe,” nam je potrdil mag. Miran Rožman, vodja proizvodnje v Energetiki Maribor, in dodal: “Skladno s področno zakonodajo smo o tem obvestili tržni inšpektorat, Agencijo za energijo in pristojno ministrstvo.”

Po besedah Rožmana so v Plinarni Maribor ocenili, da je za njih tveganje preveliko. “Moramo sicer razumeti dobavitelje, ne da bi jih zagovarjali, a stvari so se tako hitro odvijale v zadnjem času, da ministrstvo in vlada, ki je delala rekordno hitro, ni uspela sprejeti vse potrebne zakonodaje, da bi vsi načrtovani ukrepi lahko bili enoznačno v naprej opredeljeni.”

Govora je bilo o regulaciji, a kot še dodaja Rožman: “Regulirana je cena zemeljskega plina za proizvodnjo toplote, kar pomeni, da je regulacija preložena na dobavitelje, ki bodo morali zalagati določena sredstva, za katera uvodoma ni bilo popolnoma jasno, na kak način si jih bodo dobavitelji povrnili.”

 

Miran Rožman. Foto: Energetika Maribor

Kljub sklenjeni pogodbi še veliko izzivov

O spremembi dobavitelja v javnosti še ni bilo veliko govora. “Nismo obešali na veliki zvon, saj se zavedamo prihajajočih izzivov v obliki likvidnostnih tveganj, tveganj volatilnosti cen zemeljskega plina in elektrike na borzah in posledično izzivov pri izračunu cene toplote za naše odjemalce,” razloži. O prelomnici ob koledarskem letu, če zna biti kakršnakoli težava, pa pove: “Ne, težav z dobavo zemeljskega plina ne pričakujemo, prav tako ne pričakujemo težav pri prodaji elektrike. Vsi dogovori so potrjeni, samo formalizirati jih je treba takoj po novem letu.”

Plin je bil zagotovljen za leto 2023, kot je bilo rečeno? “Plin je bil na trgu, vendar če nimaš pogodbe, potem plina ni, saj dobava uradno ni mogoča. Do 23. 12. 2022 nismo imeli zagotovil za leto 2023,” pove.

Izguba tržnega deleža Plinarne Maribor bo po oceni Rožmana okrog 40 % tržnega dela.

O mariborskem interesu v celi zgodbi pa odkrito doda: “Obžalujemo, da moramo reševati stvari v Ljubljani. V Mariboru na določenih točkah še ne znamo stopiti skupaj in si pomagati. Sem pa zelo vesel, da na nivoju države lahko delujemo tvorno in konstruktivno, kar nam je omogočilo sodelovanje našega združenja (sekcije) za daljinsko energetiko v okviru EZS in ministrstva za infrastrukturo.”

Država garantira razliko

Rožman še pove, da je bilo treba nemudoma pristopiti k zakupom zemeljskega plina, saj je to temelj za povračilo razlike med tržno (zakupljeno) ceno zemeljskega plina in t. i. zamejeno ceno zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce. Zato je za dobavitelje ključni sprejem predmetne uredbe.

Rožman še trdi, da so stvari za prvi kvartal rešene po dobri ceni: “Najtežje je bilo dobiti potrebne količine zemeljskega plina za izvajanje zakupov, ker jih zaradi nelikvidnosti borz ni bilo. Vendar če pogledamo trend zadnjih osmih mesecev, menim, da smo zakupovali po izjemno dobri ceni. Kaj bo ob koncu leta, ne vemo, lahko se zgodi, da se energetska kriza konča in se cena zniža na 40 evrov, potem je danes zakupljen plin lahko zelo drag plin.”

Plinarna Maribor nič več z Energetiko Maribor glede dobave zemeljskega plina.

“Pomembno je, da se zavedamo naše odgovornosti. Smo v zelo resni in stresni situaciji, v kateri se poslužujemo vseh razpoložljivih znanj in tržnih analiz, ki so v trenutku odločitve o zakupu na voljo. V energetiki smo v obdobju, ko postajajo zadeve izjemno kompleksne, saj se robni pogoji za dobavo in prodajo energentov ne morejo v celoti fiksirati in opredeliti v naprej,” pravi Rožman.

Vse dobičke naredijo z elektriko

Kot še pravi Rožman, malo ljudi pozna celotno zakonodajno vsebino, ki intenzivno nastaja v tem obdobju, a pozdravlja ministrova prizadevanja, ki poskušajo izenačevati ukrepe na sistemih daljinskega ogrevanja z elektriko in zemeljskim plinom: “Morate vedeti, da je sektor električne energije glavni, sledil je zemeljski plin, šele nato toplota oziroma daljinsko ogrevanje. Mi smo v sistemu slovenske energetike že zaradi našega obsega bili vedno nepomembni, a se to počasi in vztrajno spreminja.”

Po drugi strani pa mnogi mislijo napačno, da Energetika Maribor živi prav od toplote: “Ne. Naša primarna dejavnost je zagotovo proizvodnja in distribucija toplote, vendar je naš glavni vir dobička elektrika. Na dejavnosti toplote delamo izgubo. Energetika vse dobičke iz elektrike in sistemskih storitev že vrsto let reinvestira v svojo osnovno dejavnost in tako zagotavlja neprestan razvoj.”

Na Energetiki Maribor je okrog 13.000 odjemnikov na toplotni enoti.

Koliko potem vpliva na vse to cena elektrike, ki je v zadnjih dveh tednih precej padla? Rožman odgovarja: “To odslej predstavlja velik izziv, saj želimo s prodano elektriko sofinancirati ceno toplote. Skrbi nas ekstremen padec cen elektrike v zadnjih dveh tednih z 380 €/MWh na celo pod 100 €/MWh. Taki padci imajo lahko usodne posledice za naše poslovanje, saj celotnih količin električne energije ne moremo v naprej prodati.”

Občani pozimi ne bodo na hladnem

Kot poudari za konec, menjava dobavitelja ne vpliva na končne odjemalce, razmere na trgu pa bodo kljub regulirani ceni zemeljskega plina prinesle podražitve na računih v gospodinjstvu. V letu 2023 jih čaka veliko dela, kot pravi Rožman, bo treba spremeniti dosedanjo poslovno prakso.

“Veliko smo opravili pred koncem tega leta, zagotovo bo lažje, je pa pred nami še precej izzivov. Točne cene toplote zaradi dnevnih sprememb cen zemeljskega plina in elektrike za del količin ne bomo mogli izračunati do konca obračunskega meseca. Čakamo še na sestanek oz. odgovor Agencije za energijo. Precej bolj kompleksno je, veliko stvari smo morali pripraviti na novo, saj je nemogoče določiti vse robne pogoje poslovanja. Leto 2023 bo precej dinamično in negotovo,” še dodaja.