V Gibini 25 v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah stoji eden najmodernejših rastlinjakov za pridelavo jagod. V lanskem letu sta ga postavila mlada in inovativna kmeta Kristjan Lovrec, ki je pred tem gojil jagode na tradicionalni način, na tleh, ukvarja pa se tudi s pridelavo jabolk, in Aleš Kovačec, ki se sicer še ukvarja s poljedelstvom, vinogradništvom in proizvajanjem sončne energije. Kristjan nam na vprašanje, zakaj sta izbrala prav jagode, pove: »Zato ker sem pred leti posnetek takšne pridelave jagod videl na You Tubu. Vedno sem strmel k nečemu novemu, optimalnejšemu, saj je bila prejšnja pridelava jagod na klasični način zaradi vremenskih vplivom zelo negotova. Zato sva si za dolgoročni načrt zadala postavitev rastlinjaka, v katerem je proizvodnja bolj zaščitena, kontrolirana in neodvisna od vremena.«

Del sredstev za 800 tisoč evrov vredno naložbo sta pridobila preko razpisa

Najprej sta oblikovala idejno zasnovo, nato je sledilo pridobivanje vseh potrebnih dokumentov in potem, po postavitvi rastlinjaka, učenje tehnologije. Del sredstev za postavitev rastlinjaka sta Kristjan in Aleš uspela pridobiti na evropskem razpisu za kolektivne naložbe. Vrednost projekta je znašala 800 tisoč evrov, rastlinjak pa je postavilo italijansko podjetje Europrogress.

Prostor v rastlinjaku je 100-odstotno izkoriščen, jagode zorijo na premičnih mizah, dolžine več kot 10 kilometrov

»Rastlinjak, ki je postavljen na površini 6 tisoč kvadratnih metrov, omogoča tri krat večjo pridelavo jagod kot klasična pridelava v tleh. To smo dosegli s sistemom gor in dol (up and down), ki omogoča, da se vsaka druga vrsta spušča, vsaka druga pa dviga. Na ta način smo uspeli doseči 100-odstotni izkoristek prostora. Jagode so posajene v posebnih vrečkah z mešanico kokosa in perlita, avtomatika pa jim, glede na zunanje vremenske razmere, sama dodaja vodo in hranila. Vrečke s sadikami se nahajajo na tako imenovanih premičnih mizah. Teh miz je kar za 10 kilometrov, na njih pa je v tem trenutku posajenih več kot 100 tisoč sadik jagod,« pojasnjuje Kristjan.

Jagode so posajene v posebnih vrečkah z mešanico kokosa in perlita, avtomatika pa jim, glede na zunanje vremenske razmere, sama dodaja vodo in hranila. Vrečke s sadikami se nahajajo na tako imenovanih premičnih mizah. Teh miz je kar za 10 kilometrov.

»Ko je potrebno pri jagodah kaj postoriti, potem posamezno linijo oziroma mizo spustimo, in to na različne delovne višine – nekoliko višje za pobiranje, nekoliko nižje za sajenje novih sadik. Vsak dan sicer pozicije miz spreminjamo, saj je povsem logično, da tiste jagode, ki so višje, bolj zorijo. Pomembno pa je, da plodovi ne dozorijo prehitro, saj dlje časa kot zorijo, tem slajši so. V ta namen rastlinjak omogoča tudi senčenje.«

Pridelava je popolnoma naravna

Trenutno gojijo tri sorte jagod, dve sta v fazi preizkušanja. »Želeli smo preizkusiti več različnih sort in na ta način ugotoviti, katera je najprimernejša za naše okolje. Ena sorta jagod je slajša, druga bolj vzdržljiva, pri tretji je večji donos. Ugotovili pa smo, da je zelo težko doseči dober okus in hkrati veliko količino.«

Pravzaprav jagod ni potrebno niti oprati, saj jih pobiramo z rokavicami.

Kristjan poudarja, da gre za popolnoma naravno pridelavo jagod: »Pri vzgoji jagod ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, pač pa si pomagamo s predatorji, torej naravnimi škodljivci, ki uničujejo tripse, pršice, …Plodovi so takšni, kot da bi jih utrgali z domačega vrta. To pomeni, da niso vsi enake oblike. Pravzaprav jagod ni potrebno niti oprati, saj jih pobiramo z rokavicami.«

V lanskem letu smo jagode pobirali do božiča.

V tem trenutku se, kot nam je še povedal sogovornik, prvi del sezone jagod zaključuje, prihaja pa drugi del oziroma drugo cvetenje. »Z obiranjem smo začeli konec aprila, zaključili bodo do sredine julija. Takrat bomo vse sadike s prenehanjem zalivanja dehidrirali. Posušene sadike nato odstranimo, mize dezinficiramo, avgusta pa posadimo nove sadike, ki jih uvozimo iz Italije. Na ta način redno zagotavljamo visoko kvaliteto in dober donos. Ta sicer za posamezno sadiko znaša od 400 do 500 gramov jagod. V lanskem letu smo jagode pobirali do božiča.«

Jagode so na voljo le pri Hoferju

Sledi pomembno vprašanje: Kje so jagode, ki jih tržijo pod blagovno znamko Všečka, na voljo? »Imamo ekskluzivno pogodbo s podjetjem Hofer Slovenija, tako da jih je mogoče kupiti le v njihovih prodajalnah. Nakup pri nas doma ni mogoč.«

Imamo ekskluzivno pogodbo s podjetjem Hofer Slovenija, tako da jih je mogoče kupiti le v njihovih prodajalnah. Nakup pri nas doma ni mogoč.

»Gre za družinski posel,« pove Kristjan in pojasni, da jima z Alešem pri opravkih v sadovnjaku pomagata njuni partnerki. »Jagode pobiramo vsak dan in jih še isti dan odpeljemo do našega odjemalca. Na prodajnih policah so že takoj naslednji dan, torej popolnoma sveže. Prizadevamo si, da so plodovi karseda zreli, kar pomeni, da za razliko od kakšnih drugih uvoženih jagod niso obstojni po več dni.«