Zadnje vremenske razmere pridelavi sadja, tudi jabolk, niso naklonjene. V Podravju so bila najprej sadna drevesa podvržena pozebi, sledilo je vremensko neugodno obdobje v času cvetenja, prav tako ob opraševanju in opolodnji, zdaj pa čakamo na rezultate tako imenovanega junijskega trebljenja, ki bo določilo število plodičev na drevesih. “Težave so bile v slabem vremenu, nizkih temperaturah, dolgem cvetenju, neugodnem letu za opraševalce. Vse to je prineslo slabo oplodnjo, ki dolgoročno prinaša slabšo kakovost plodov in verjetno močnejše junijsko trebljenje,” je pojasnil Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo, zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Ponekod, odvisno od lege in sadne vrste, je na drevesih zadovoljivo število plodičev, drugod manj. “Pri sorti Gala pričakujemo zadovoljivo število plodičev, medtem ko je pri drugih sortah, npr. pri Topasu, precej odpadanja. Do tega prihaja zaradi slabše oplodnje; v peščišču ni dovolj pešk in takšni plodovi prej odpadejo.” Soršak dodaja, da je v tem trenutku že prepozno za pomoč drevesom v obliki različnih sredstev, čakamo lahko le še na rezultate trebljenja plodičev.

Obeta se nam povprečna do podpovprečna letina jabolk

“Pri jabolkih se nam obeta povprečna do podpovrečna letina. Deževje, ki smo mu bili priča v maju in v teh dneh, je povzročilo veliko drugih nevšečnosti. Marsikje so plazovi odnesli del nasada, ponekod je padala toča. Zlasti na strmejših terenih sadjarji zaradi težjih razmer ne morejo izvajati tehnoloških ukrepov in varstva rastlin. Hkrati pa prevelika količine vode ne vplivajo dobro na drevesa. Ta bi sedaj potrebovala sončno vreme,” zaključi sogovornik.

V vinogradništvu so veliko škodo povzročili plazovi

Vinogradi v Podravju na drugi strani letos niso bili izpostavljeni pozebi oziroma je bila ta minimalna. Je pa obdobje nizkih temperatur v aprilu in maju vplivalo na počasnejše odganjanje, posledično so prvi škodljivci in bolezni (pršice, akarinoze, črna pegavost, …) naredili veliko škodo. “Ključnega pomena je bilo, da so vinogradniki opravili prva zimska škropljenja v najbolj optimalnem obdobju,” je opozoril Marko Breznik, terenski kmetijski svetovalec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Dodaja, da so veliko škodo v vinogradništvu povzročili nedavni plazovi, ki so marsikje odnesli tako mlade kot stare nasade, tudi na zemljiščih, ki do sedaj niso bila plazovita. “Predvidevamo, da je na širšem mariborskem območju, ki ga pokriva naš zavod, nastalo med 60 do 80 plazov, ki so poškodovali vinsko trto. Imamo tudi večje plazove s previsi več kot dva metra. Tam bo potrebno ogromno sredstev za sanacijske ukrepe, vinogradniki nam sporočajo, da za sanacijo enega plaza dobivajo predračune v vrednosti od 50 do 100 tisoč evrov. Prišlo je do materialne škode na armaturah, žicah, stebrih, trtah, … Takšne vinograde je strojno težje obdelovati, skorajda nemogoče. Nemogoča je tudi zaščita takšnih vinogradov. Govorimo lahko o popolnem izpadu prihodka na tistem delu vinograda.”

FOTO: Marko Breznik

Moča je obenem povzročila, da so vinogradniki zamujali z zaščito vinske trte, na nekaterih slabših legah že opažamo prve pojave peronospore na kabernikih in listih.

Pridelek bo odvisen od kvalitetno in pravočasno opravljenih zelenih del in zaščite

Vinska trta je v tem trenutku v obdobju cvetenja, še pravi Breznik. “Pričakujemo, da bo trta začela cveteti v roku pet do deset dni. Glede na povprečje prejšnjih letnikov smo v zamudi. Nastavki so dobri, zdaj je ključno, da vinogradniki opravijo prva zelena dela (pletev, mandlanje, razlistanje, uvrščanje mladik znotraj armature) in škropljenje. Od teh del bo odvisen končen pridelek. Seveda bo pomembno tudi to, da ne bo toče. Ta je 23. maja precej škode povzročila na območju Rošpoha, Kamnice, Počehove, Košakov, dela Maribora, Zgornje Kungote. Za te kraje smo ocenili 80-odstotni izpad prihodka.” Ko bo trta odcvetela, se bodo kaberniki spremenili v grozdiče. V primeru hladnega, vetrovnega in deževnega vremena se bo lahko pojavil osip grozdičev.

FOTO: Marko Breznik

Po cvetenju, kot še poudarja Breznik, je pomembno, da začnemo z zatiranjem ameriškega škržatka, ki je prenešalec zlate trsne rumenice. Zatiranje je obvezno za vse vinogradnike, tudi za lastnike brajd, latnikov in ohišnic. “Število zatiranj škržatka je odvisno od občine, v kateri se nahaja vinograd. Območja z največ okužbami (Ljutomer, Ormož, …) imajo obvezujoča tri tretiranja, občine, ki mejijo na okužena območja dve tretiranji, v primeru, da je število škržatkov na rumeni plošči tedensko večje kot štiri, so obvezna tri tretiranja.  Ostale občine imajo predpisani dve tretiranji.” Trte, pri katerih bodo do konca junija vidni znaki okužbe z zlato trsno rumenico, bo potrebno čimprej odstraniti.

Nad krompirjevo plesen s sodo bikarbono

Veliko težav imamo letos tudi s krompirjem. Na poplavljenih pridelovalnih površinah in tistih z več dni stoječo vodo so krompirjevi gomolji v zemlji zgnili, tam, kjer pa so vendarle vzklili, pa se v velikem obsegu pojavlja krompirjeva plesen. “Predvsem na vrtovih, zlasti pri poznih sortah krompirja oziroma tistih, ki jih vrtičkarji nameravajo nekaj časa skladiščiti, svetujem uporabo sode bikarbone, ki je ekološko sprejemljivejša kot fitofarmacevtska sredstva. Če pa je krompir že visok, pa uporabo bakrenih listnih gnojil,” razlaga Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Pripravek iz sode bikarbone pripravimo tako, da toplo vodo zmešamo s sodo bikarbono, dodamo nekaj žlic navadnega rastlinskega olja in kapljico mila ali detergenta za pomivanje posode (4 litre tople vode, 1 žlica sode bikarbone, 2,5 žlice navadnega rastlinskega olja in eno do dve kapljici mila). 

Po škropljenju je potreben vsaj en dan brez padavin. Škropljenje s sodo bikarbono ponavljamo tedensko, saj ta novih listov, ki zrastejo, ne zavaruje, sperejo jo tudi padavine. Pri sistemičnih bakrenih listnih gnojilih je učinek daljši, nove listne mase pa prav tako ne zavarujejo. Pušenjakova priporoča tedensko škropljenje. Pri večjih posevkih krompirja na njivah se kmetje odločajo za fitofarmacevtske pripravke.

Poznega skladiščnega krompirja bo za vsaj 40 odstotkov manj

Sogovornica dodaja, da krompir sicer lahko sadimo še ves mesec junij, težava pa je v tem, da v tem trenutku na trgu ni sadilnega materiala. Velja pa pravilo, da v juniju sadimo le na plesen odporne sorte krompirja. “Bojim se, da bo letos poznega skladiščnega krompirja za vsaj 40 odstotkov manj kot lani,” pravi Pušenjakova. Opozarja še, da se na krompirju že pojavlja koloradski hrošč, katerega pojav sicer dež za nekaj časa ustavi. Na vrtovih svetuje ročno pobiranje hroščev, s tem, da ni potrebno pobrati vsakega hrošča posebej. “Pod rastline nastavimo rjuho ali dežnik, nakar liste stresemo in polovimo čimveč škodljivcev.”