Mojci Zagožen, vzgojiteljici prvega razreda, je bila kot hčerki veterinarja in učiteljice ljubezen do živali praktično položena v zibelko. Njena živahna, potrpežljiva in čuteča labradorka Lava ni samo njena najboljša prijateljica, ampak tudi soizvajateljica terapij, ki jih opravljata predvsem pri osnovnošolcih. Mojca, sicer vodja Severovzhodne podružnice Društva Tačke Pomagačke, nam je zaupala njuno pot, zakaj so psi odlični terapevti ter zakaj je delo terapevtskega psa tako pomembno.

Ljubezen do živali jo spremlja že od nekdaj

Mojca pravi, da je bilo delo s terapevtskim psom položeno v njeno zibko, saj je hči veterinarja in učiteljice. Ljubezen do živali in do otrok je podedovala od staršev in jo razvijala skozi odraščanje. “Že svojo prvo psičko sem nekajkrat pripeljala v vrtec, kjer sem bila takrat zaposlena in to je otrokom za vedno ostalo v spominu. Tudi na taborjenju me je nekajkrat spremljala moja prejšnja psička in tako sem spoznavala pozitiven vpliv živali tako name, kot na otroke, s katerimi sem delala.”

Mojca ima sicer močno ljubezen do živali že od malega, ko je vikende in počitnice preživljala na kmetiji starih staršev, kjer se je uživala v družbi muc, kokoši, zajčkov… “Oboževala sem kužke vseh vrst, pa tudi zajčke, koze, krave in teličke. Oče je bil veterinar in me je velikokrat jemal s sabo na teren, kjer sem prav tako navezovala stik z domačimi živalmi.”

Prvega psa sem dobila pri svojih 18. letih in od takrat so psi del mojega življenja.

Domače živali kot deklica ni mogla imeti, ker je živela v bloku. Njena ljubezen do živali pa se ni končala pri domačih živalih. Navdušena je bila tudi nad žabami, paglavci, miškami, kačami, martinčki… “Živalskih dogodivščin v mojem življenju je nešteto. Ko smo se preselili v hišo, sta starša sprva še vedno vztrajala, da živali ne bomo imeli, saj je to odgovornost… pa sem kmalu pretihotapila v hišo mlado muco, ki sem jo ‘vzela samo v varstvo čez praznike’ – a ti prazniki se nikoli niso končali. Mački se je kmalu pridružil še pritlikavi zajček, za njim pa je bil na vrsti še pes. To so bili moji ‘terapevti’, ki so mi uspešno pomagali skozi tegobe otroštva in najstništva, ki so pomagali oblikovati mojo osebnost.”

Njuno treniranje je na preizkušnjo postavila korona in prometna nesreča

Svojo terapevtsko psičko Lavo je Mojca v družino sprejela konec aprila 2017. Lava je čokoladna labradorka, ki je že kot živahen mladiček oboževala družbo ljudi. Prav tako je že od malega zelo dojemljiva, zato je hitro postala zelo vodljiva, potrpežljiva in prijazna psička, navajena na otroke, pa tudi na druge pse in ostale živali. “Po uspešno opravljeni I. in II. stopnji osnovnega šolanja pri Alfakanu sva opravili še B-Bh izpit in se preizkusili v nekaj pasjih športih. Pot me je tako privedla do Slovenskega društva za terapije s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki je največje tovrstno društvo v Sloveniji. Januarja 2020 sem Lavo prijavila na testiranje o primernosti za terapevtskega psa pri Društvu Tačke pomagačke, ki ga je brez težav opravila in tako sva začeli z uradnim izobraževanjem pri Tačkah pomagačkah.”

Tam so jo še bolj navdušili in opolnomočili z znanjem in veščinami, potrebnimi za terapevtsko delo. “Pri delu sem se opirala na svoje pedagoške izkušnje ter na nekaj terapevtskega znanja iz različnih pedagoških izobraževanj, na kinološko znanje in nekaj znanja iz pasje psihologije,” razlaga Mojca. “Skozi pripravništvo me je vodila izjemna mentorica Jana Miklič iz Ljubljanske podružnice, ki mi je odprla mnoga obzorja in nesebično delila z mano svoje izkušnje, ideje, pa tudi zelo bogato zbirko didaktičnega materiala.”

Ker je Lava psička z veliko energije, je zelo rada sodelovala v živahnih aktivnostih, prinašala je žogice, nosila predmete v košarici, izvajala vaje poslušnosti in trikce…  Večji izziv zanjo je bilo umirjeno ležanje na mizi ali drugi površini. Njuno izobraževanje je sicer prekinila korona, kasneje pa še žalosten incident – Lavo je povozil avto in ji poškodoval obe zadnji tački. Kot razloži Mojca, je morala Lava po operaciji mirovati, ampak sta iz nesrečne situacije uspeli potegniti vsaj nekaj pozitivnega – bila je dobra priložnost za trening umirjenega vedenja.

 Tako sva po 25 urah pripravništva skupaj z Lavo dozoreli v samostojen terapevtski par. 

“Ko so se ukrepi sprostili, je Lava dovolj okrevala, da je lahko spet opravljala terapevtsko delo in tako sva nadaljevali s pripravništvom in Lava je bila vedno bolj umirjena in potrpežljiva. Tako sva v maju 2021 uspešno opravili izpit,” pove Mojca.

Lava je čuteča in potrpežljiva psička

“Lava je zelo čuteča in potrpežljiva psička. Rada ima družbo ljudi in se ob njih dobro počuti. Ne moti je hrup, uživa tudi v otroškem vrvežu, rada sodeluje in se igra tudi s tujci. Zelo hitro se prilagodi situaciji – po potrebi je živahna in razigrana, ko je potrebno, pa se umiri in ima zelo dobro samokontrolo. Pri terapevtskem delu je treba namreč upoštevati oba aspekta – ne le primernost psa za uporabnike. Vodniku terapevtskega psa mora biti na prvem mestu dobro počutje njegovega psa, saj je to naš sodelavec in ne orodje za doseganje cilja. Če psa moti vrvež in se ne počuti dobro med otroci ali med tujci, potem bo težko opravljal terapevtsko delo. Prav tako pa Lava obvlada številne trikce in spretnosti, ki jih s pridom uporabljava pri delu z različnimi posamezniki ali skupinami.”

Lava poleg terapevtskega dela zelo rada hodi v naravo, rada plava in skače v vodo, se vozi s čolnom, obožuje sneg, obvlada osnove prinašanja, osnove dela z nosom in mantrailinga, obiskuje treninge rally obedience, obvlada tudi nekatere elemente agility-ja.

Lavina pomoč otrokom je neprecenljiva

Kot razlaga Mojca, opravljajo terapevtski pari zelo raznoliko delo v različnih ustanovah:

  • Terapije s pomočjo psov (animal assisted therapy -AAT) se vedno opravlja v prisotnosti strokovnega delavca (fizioterapevt, logoped, delovni terapevt, socialni pedagog…), ki pripravi program za svojega pacienta in v ta program vključi tudi terapevtski par. Pes služi kot motivacija za pravilno izvajanje vaj, kot motivator za boljši potek terapije.
  • V osnovnih šolah se pri pouku veliko uporablja učenje s pomočjo terapevtskega psa (AAE), kjer običajno s terapevtskim parom sodeluje za to usposobljen učitelj, ki pripravi uro v sodelovanju z vodnikom terapevtskega psa. Pes v tem primeru služi kot motivacija za učenje.
  • Aktivnosti s pomočjo psa (AAA) se uporabljajo v šolah, vrtcih in ustanovah, kjer cilj ni točno določen… vendar pa se z aktivnostjo s psom dvigne kakovost življenja…
  • Program R.E.A.D – Beremo s tačkami
  • Družabništvo
  • Osveščanje, predstavitvene delavnice

Mojca in Lava največ ur opravita na Osnovni šoli Gorica v Velenju, kjer poučuje. “Imava veliko srečo, da ravnateljica naše šole podpira in spodbuja najino delo, prav tako so najino delo zelo lepo sprejeli sodelavci. Tako sva z Lavo obiskovali učence OŠ Gorica v Velenju že med usposabljanjem za terapevtski par, septembra 2021 pa se je OŠ Gorica vključila v projekt Mreža šolski pes in od takrat je Lava tudi ŠOLSKI PES. To pomeni, da se mi je vsak četrtek v tem šolskem letu v službi pridružila in skupaj z mano motivirala prvošolce za učenje in delo, jih spodbujala k lepemu vedenju, pospravljanju po učilnici, prijaznosti, skrbi zase in za druge. Lava jim je vsak četrtek prinesla drugačne naloge v košarici ali predpasniku, z njo so spoznavali črke, se učili računati, skupaj so premagovali ovire v telovadnici, odšli na pohod, spoznavali in primerjali so pasje in človeške dele telesa, ob koncu leta pa so že pisali prave zgodbe o Lavi. Lava jih je za trud večkrat nagradila s svojim žigom.”

Obiskali pa sta tudi starejše učence šole, ob tem predstavljali pasje poklice, pomagali reševati matematične naloge, vadili nepravilne glagole… “Lava med svojim obiskom poskrbi za pozitivno vzdušje v razredu, aktivno sodeluje in motivira učence pri učenju in drugih dejavnostih. Pes je med dejavnostmi pod mojim stalnim nadzorom. V neposrednem stiku s psom so le tisti učenci, ki to želijo.

“Nato smo branje Lavi ponovili še 2x, pa je bil odpor premagan”

Mojca opiše primer, ko sta z Lavo pomagali fantu, ki je imel izrazit odpor do šolskega dela in do branja. “Prvi dve srečanji smo posvetili predvsem spoznavanju Lave in dečka, preprostim trikcem, pri katerih je fant z veseljem sodeloval. Ko se je učenec navezal na Lavo, sem mu ob koncu drugega srečanja rekla, da je Lava slišala, da se v šoli učijo brati in da bi bila zelo vesela, če bi ji prebral kakšen bralni list. Dogovorila sva se, da si lahko izbere katerikoli bralni list in doma vadi, da ji bo naslednji teden to prebral. Naslednji teden je deček prišel na uro pripravljen, zelo lepo je prebral izbran sestavek, Lava pa ga je nagradila s ‘petko’ in s sprehodom po šoli. V nadaljevanju smo izvedli še nekaj bralnih igric, nato smo branje Lavi ponovili še 2x, pa je bil odpor do branja premagan.”

Lava pa pomaga tudi na zimovanjih in taborjenjih. Mojca namreč kot pedagoški vodja tabornikov rodu Jezerskega zmaja iz Velenja večkrat rešuje konflikte, katerim vodniki niso kos: Pomaga otrokom z domotožjem, izvaja mediacije med otroki… Kot razlaga, ji Lava zelo pomaga, saj se otroci ob prisotnosti psa bolj sprostijo in odprejo, radi prihajajo na pogovore, ob opazovanju ali božanju Lave si lajšajo domotožje… Na taboru pa Lava otrokom večkrat pokaže tudi svoje trikce in spretnosti ter jih s tem sprosti in motivira za skupne aktivnosti.

Terapevtske pare iščejo tudi v Mariboru in okolici

V Sloveniji obstaja nekaj društev za terapijo s pomočjo psov, največje med njimi je Društvo Tačke pomagačke, ki v letošnjem letu praznuje 15. obletnico. Trenutno društvo sestavlja 65 terapevtskih parov in 20 pripravnikov, ki so razdeljeni na 7 podružnic po vsej Sloveniji. Društvo pa vsako leto izgubi nekje 5 – 10 terapevtskih parov, ki s svojim prostovoljnim delom prenehajo zaradi starosti, bolezni ali celo smrti psov ali pa zaradi osebnih razlogov vodnikov.

Društvo sicer sodeluje z okoli 130 ustanovami. V Mariboru delujejo v DSO Tezno, kjer terapije izvajata terapevtski par Jasna Cajnko in njena psička Min. Obiskali so že Center Naprej, Dom starejših Idila, OŠ Angela Besednjaka, OŠ Gustava Šiliha … Severovzhodna podružnica, ki zajema Štajersko, Koroško Prekmurje, šteje 5 aktivnih terapevtskih parov in dve pripravnici. Zelo si želijo v njihove vrste privabiti še kakšen aktiven terapevtski par.

Zato društvo vsako leto vabi k sodelovanju nove kandidate, ki bi bili pripravljeni nameniti del svojega prostega časa prostovoljnemu delu in bi se bili pripravljeni usposabljati za terapevtski par. Društvo Tačke pomagačke v novembru razpiše testiranje primernosti psa za terapevtsko delo. Razpis je objavljen na spletni strani društva in na Facebooku. Hkrati s testiranjem kužka poteka tudi pogovor z vodnikom psa. Če preizkus uspešno opravita, sta vabljena na usposabljanje. Po opravljenem usposabljanju, 25 pripravniških urah pod vodstvom izkušenega mentorja ter uspešno opravljenem zaključnem izpitu, postaneta terapevtski par pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.

Več o tem, kako postati terapevtski par in kakšne pogoje morajo izpolnjevati vodniki in psi, si lahko preberete na spletni strani Društva Tačk pomagačk.

Zakaj je delo terapevtskih psov pomembno?

Kot razloži Mojca, številne raziskave potrjujejo, da ima prisotnost živali in skrb zanjo, na večino ljudi dober vpliv. Med drugim spodbuja socialne stike, zmanjša se stres, okrepi se samozavest, ljudem se ob stiku s psom zniža srčni utrip in krvni tlak… Druženje s psom v različnih ustanovah praviloma deluje izrazito motivacijsko in pomirjujoče, kar potrjuje tudi strokovno osebje, ki srečanja spremlja.

“Psi so dobri motivatorji, razveseljujejo in opogumljajo, uspešno premostijo zadrege ob človeški zadržanosti, zato odločilno pripomorejo k napredku posameznikov in so primerni za delo z otroki s posebnimi potrebami, s posamezniki po poškodbah, z onkološkimi bolniki… Psi so po svetu prisotni tudi v izobraževalnih ustanovah, saj je žival vsaj deloma protiutež učnemu procesu, ki je vse bolj podprto z računalniki in zasloni, vedno bolj brezosebno in marsikje izrazito storilnostno naravnano.”

“Pes je primerna žival za terapijo, saj zaradi svoje navezanosti na ljudi nenehno išče stik s človekom in mu želi ustreči. Je zvest in nenadomestljiv družabnik,” še razloži Mojca in doda, da postajajo terapevtski psi vse bolj prepoznani v strokovni in laični javnosti. “V terapije s psi se vključujejo uporabniki prostovoljno, torej si tega želijo, kar kaže na pozitivno naravnanost do njih“.