Ne le stanovalci domov za starejše, ampak tudi njihovi svojci so pogosto v veliki stiski zaradi plačila doma za starejše. Ponekod stanovalci domov za starejše sami krijejo stroške bivanja iz naslova pokojnine, drugim stroške plačujejo svojci. Ko pokojnina za plačilo doma ne zadostuje in morajo bivanje v domu doplačevati svojci, se lahko ti med seboj dogovorijo, v kolikšnih deležih bodo prispevali, če se ne zmorejo dogovoriti, pa sprožijo poseben postopek pri centru za socialno delo, ki jim plačilo naloži z odločbo.
Občinska žepnina v višini 20 odstotkov zneska minimalnega dohodka
Če stanovalci in svojci plačila ne zmorejo, dom plača občina, a se svojci, v primeru, da ima upokojenec v lasti nepremičnino, prispevanja občine pogosto branijo, saj občina kasneje v postopku dedovanja uveljavlja svoj delež plačila. V tem primeru pa pride tudi do zaznambe občine v zemljiški knjigi. Dogaja se tudi, da nekateri starejši prav zaradi tega ostajajo v domačem okolju – tudi takrat, ko bi bilo zanje bolje, da bi imeli domsko oskrbo.
Če starostnik potrebuje tudi stalno nego, nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, se znesek poveča še za polovico in zlahka preseže 900 evrov. V januarju 2020 je namreč starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ob izpolnjenih 40 letih delovne dobe, za moške znašala 509 evrov, za ženske pa 533 evrov. Vsem starostnikom, ki jim dom doplačuje občina, pripada tudi mesečna žepnina.
Cena bivanja v domu starejših občanov lahko namreč doseže, pogosto pa tudi preseže znesek pokojnine. Če starostnik potrebuje tudi stalno nego, nadzor in varstvo pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, se znesek poveča še za polovico in zlahka preseže 900 evrov. V januarju 2020 je namreč starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ob izpolnjenih 40 letih delovne dobe, za moške znašala 509 evrov, za ženske pa 533 evrov. Starostniki pa prejemajo tudi nekakšno “žepnino”, ostanek sredstev po plačilu stroškov, ki ostane za kritje drobnih osebnih potreb. V primeru, da bivanje v domu zanje krije občina, jim prav tako pripada mesečna žepnina.
Žepnina je v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15) opredeljena kot višina sredstev za kritje drobnih osebnih potreb.
Uredba med drugim določa znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev) ter da upravičencu do celodnevnega institucionalnega varstva, ki je v celoti oproščen plačila storitve, in katerega zavezanci so deloma ali v celoti oproščeni plačila prispevka, lahko plačnik storitve (v primerih institucionalnega varstva za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, to občina) zagotovi sredstva za kritje drobnih osebnih potreb v višini 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka in opredeli namen porabe teh sredstev.
“Uredba med drugim določa mejo socialne varnosti (znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev) ter v šestem odstavku 26. člena, da upravičencu do celodnevnega institucionalnega varstva, ki je v celoti oproščen plačila storitve, in katerega zavezanci so deloma ali v celoti oproščeni plačila prispevka, lahko plačnik storitve iz 8. člena te uredbe (glede slednjega pojasnjujemo, da je v primerih institucionalnega varstva za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, to občina) zagotovi sredstva za kritje drobnih osebnih potreb v višini 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka in opredeli namen porabe teh sredstev,” pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo. Minimalni dohodek v Sloveniji znaša približno 400 evrov, torej mesečna žepnina znaša okrog 80 evrov.
Sicer svojo “žepnino” odmerjajo stanovalci sami, ko poravnajo stroške bivanja v domu, ali pa njihove stroške krijejo svojci in starostnikom prinesejo preostanek sredstev v obliki mesečne žepnine. V primeru, da starostniki niso zmožni skrbeti zase in razpolagati s svojimi sredstvi, svojcev pa nimajo, zanje poskrbijo tudi v domu za ostarele in upravljajo z njihovimi financami.
Žepnina za frizerske, pedikerske storitve in priboljške
V Domu starejših občanov Tezno trenutno biva 222 stanovalcev. Stanovalci prejemajo pokojnino na svoj transakcijski račun. “Za plačilo oskrbnih stroškov imajo nekateri stanovalci urejen trajnik, za ostale plačujejo oskrbne stroške svojci, ki si tudi pooblaščeni na njihov transakcijski račun,” pojasnjujejo v tezenskemu domu za ostarele. Z žepnino razpolagajo stanovalci sami oziroma njihovi pooblaščenci, skrbniki.
“V domu za ostarele Tezno stanovalcem nudimo šiviljske in frizerske storitve, pedikuro, masaže. Imamo nameščen aparat za kavo, pijače in priboljške (čokolade, bonboni, slani prigrizki). Na voljo so jim storitve v domskem bifeju (brezalkoholne pijače, kava, čaji, sladice, sladoled),” še pojasnjujejo v tezenskemu domu.
V domu za ostarele Tezno stanovalcem nudimo šiviljske in frizerske storitve, pedikuro, masaže. Imamo nameščen aparat za kavo, pijače in priboljške (čokolade, bonboni, slani prigrizki). Na voljo so jim storitve v domskem bifeju (brezalkoholne pijače, kava, čaji, sladice, sladoled).
Skupna kapaciteta doma za starejše v Murski Soboti znaša 388 postelj oz. storitev celodnevnega institucionalnega varstva izvajajo na treh lokacijah – v matični enoti Rakičan, v enoti Elizabeta (občina Rogašovci) in v enoti Center za starejše Murska Sobota, ki se nahaja v samem središču Murske Sobote.
V velikem številu primerov se glede sredstev za osebno porabo dogovarjajo stanovalci sami z njihovimi sorodniki oz. pooblaščenci na njihovem osebnem računu. V vsakem primeru se upošteva individualna želja stanovalcev, zato imajo nekateri urejeno tudi izplačilo sredstev za osebno porabo preko finančno računovodske službe zavoda, ki znesek žepnine obračuna pri obračunu storitev socialne oskrbe. Sredstva, ki so namenjena za osebno porabo prejme stanovalec osebno v roke, kar potrdi s svojim podpisom.
Ob samem sprejemu v zavod se z uporabnikom oziroma njegovim pooblaščencem ali zakonitim zastopnikom sklene tudi finančni dogovor v katerem se stanovalci oz. njegovi pooblaščenci lahko opredelijo tudi glede zagotavljanja sredstev za osebno porabo (»žepnino«).
“V velikem številu primerov se glede sredstev za osebno porabo dogovarjajo stanovalci sami z njihovimi sorodniki oz. pooblaščenci na njihovem osebnem računu. V vsakem primeru se upošteva individualna želja stanovalcev, zato imajo nekateri urejeno tudi izplačilo sredstev za osebno porabo preko finančno računovodske službe zavoda, ki znesek žepnine obračuna pri obračunu storitev socialne oskrbe. Sredstva, ki so namenjena za osebno porabo prejme stanovalec osebno v roke, kar potrdi s svojim podpisom,” pojasnjujejo v murskosoboškem domu za ostarele.
Kot zavod stanovalcem nudimo storitev celodnevnega institucionalnega varstva in nimamo pooblastil glede kontrole v zadevi izplačevanja njihovih pokojnin. Stanovalci, ki jim zdravstveno stanje dopušča, sami razpolagajo s svojimi sredstvi oz. lahko za to pooblastijo svoje bližnje osebe. Tisti, ki pa tega žal več ne zmorejo, pa imajo imenovane zakonite zastopnike preko sodišča.
Znotraj zavoda je stanovalcem omogočen nakup napitkov v domskem bifeju, kjer se jim zagotavlja tudi dnevno sveže sadje, slani in sladki prigrizki… Prav tako so stanovalcem omogočene frizerske in pedikerske storitve, šiviljske storitve, storitve fizioterapije, itd… V času epidemije so stanovalcem zagotavljali tudi nakupe osnovnih življenjskih potrebščin v trgovini.
“Kot zavod stanovalcem nudimo storitev celodnevnega institucionalnega varstva in nimamo pooblastil glede kontrole v zadevi izplačevanja njihovih pokojnin. Stanovalci, ki jim zdravstveno stanje dopušča, sami razpolagajo s svojimi sredstvi oziroma lahko za to pooblastijo svoje bližnje osebe. Tisti, ki pa tega žal več ne zmorejo, pa imajo imenovane zakonite zastopnike preko sodišča,” pojasnjujejo v domu za ostarele Murska Sobota.
Trenutno zgolj pri treh stanovalcih pomagamo urejati mi. Za dva stanovalca dviguje sredstva pooblaščena oseba, zaposlena v domu. Za eno stanovalko žepnino nakazuje krajevno pristojen center stalnega bivališča kot skrbnik za poseben primer.
Vpogled v transakcije omogočen kadarkoli
Domovi imajo pri izplačevanju žepnin različne prakse. V manjših krajih se domovi z bančnim uslužbencem dogovorijo, da enkrat mesečno obišče stanovalce in poskrbi za izplačilo ter ustrezne evidence izplačil. “Nekateri domovi imajo ločeno domsko blagajno, izplačevanje žepnin pa uredijo s posebnim dogovorom, pri čemer stanovalci blagajničarko pooblastijo za dvig denarja na hranilni knjigi v znesku, ki se določi v dogovoru. V tem primeru blagajničarka skrbi za transparentnost transakcij in za vse evidence, vsako transakcijo pa odobri in s podpisom potrdi stanovalec,” pojasnjujejo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Stanovalci oziroma tudi vsi drugi pooblaščeni na hranilni knjigi imajo kadarkoli in brez predhodne najave ter v okviru delovnega časa oziroma uradnih ur računovodske službe pravico do vpogleda v evidenco transakcij, ki jih opravi pooblaščena blagajničarka.
Stanovalci oziroma tudi vsi drugi pooblaščeni na hranilni knjigi imajo kadarkoli in brez predhodne najave ter v okviru delovnega časa oziroma uradnih ur računovodske službe pravico do vpogleda v evidenco transakcij, ki jih opravi pooblaščena blagajničarka.
Posebnega organa, ki bi nadzoroval izplačilo žepnin, ni. Stanovalci oziroma pooblaščeni na njihovem računu ali hranilni knjigi so odgovorni za njihove prejemke, dom pa zaradi olajšanja zadev zgolj omogoča pooblastitev blagajničarke, ki poskrbi za izplačilo in za transparentnost vseh transakcij.
“Stanovalci pogosto ne želijo imeti vsega denarja pri sebi in prosijo, da se ta hrani v domski blagajni, pri čemer se vodi ločena evidenca njihovega denarja v blagajni oziroma evidenca vseh pologov ali dvigov denarja,” pojasnjujejo v skupnosti socialnih zavodov. Posebnega organa, ki bi nadzoroval izplačilo žepnin, ni. Stanovalci oziroma pooblaščeni na njihovem računu ali hranilni knjigi so odgovorni za njihove prejemke, dom pa zaradi olajšanja zadev zgolj omogoča pooblastitev blagajničarke, ki poskrbi za izplačilo in za transparentnost vseh transakcij.
“Prijav v zvezi z odločanjem oziroma izplačevanjem sredstev za kritje drobnih osebnih potreb v zadnjih letih nismo prejeli. Ob tem poudarjamo, da je z uredbo opredeljena samo možnost in ne obveza občin, da zagotovijo sredstva za kritje drobnih osebnih potreb,” pojasnjujejo pri Inšpektoratu RS za delo. V primeru morebitnih zlorab glede sredstev za kritje drobnih osebnih potreb (na primer kraja,…), pa opozarjajo, da gre za kaznivo dejanja, zaradi česar bi se bilo treba obrniti na policijo.
