V marcu je mariborski župan Saša Arsenović kot prvi v Sloveniji odredil zaprtje vseh lokalov v občini. Po zaprtju je bilo veliko gostincev primoranih odpustiti svoje zaposlene ali poslati na čakanje. Lokale so lahko ponovno odprli 4. maja, a sprva so lahko obratovale le terase in letni vrtovi. Gostinci so bili vnovičnega odprtja veseli, a so prve tedne delali s strahom. In sedaj nekaj mesecev po tem, ko so uspešno obratovali, znova zaposlovali in se nekateri uspeli približati lanskemu prometu, je tukaj nova skrb. V kolikor se bo epidemiološka slika še naprej slabšala, bodo ponovno primorani prenehati z obratovanjem. Morda že čez nekaj dni.

Vnovično zaprtje za nekatere pomeni dokončni udarec

Vsi priznavajo strah in se sprašujejo, kako preživeti. Rezerv v večini več nimajo, saj so jih porabili ob prvem zaprtju. V težji situaciji so se znašli tisti, ki imajo lokale v nakupovalnih središčih ali pa imajo majhne terase. Kljub vsem je večina nazaj zaposlila kar nekaj delavcev, kar je še dodatna skrb, saj vedo, da dajejo kruh kar nekaj družinam. Kljub vsemu se nameravajo boriti do konca, nekateri pa priznajo, da morebitno vnovično zaprtje, za njih pomeni dokončni udarec.

Kavarna Nana: »Ljudje rabimo naravo in socializacijo. To nas drži gor«

Devana Blakaj iz Kavarne Nana je ob zaprtju dejala, da je dostava hrane edini vir dohodka, ki ga še imajo, a je to daleč od potrebnega za preživetje podjetja. V Nani je bilo pred izrednim stanjem zaposlenih 16 oseb, sodelovali so tudi na področju cateringov s samozaposlenimi in študenti. Trenutno zaposlujejo sedem ljudi. Blakajeva priznava, da je promet bistveno slabši kot pretekla leta. »Do lani smo se uspešno vzpenjali, beležili smo konstantno rast. Z letošnjem letom pa beležimo velik upad. Poslovni izid ob koncu leta bo slab.«

Prihajata januar in februar, ki sta za gostince težka meseca in si moremo promet ustvariti prej. Sedaj to ni možno. Grozi nam, da bo več kot polovica lokalov v Mariboru primorana za vedno zapreti vrata.

Zavedajo se, da bodo v prihodnjih dneh zaradi novih ukrepov in slabšega vremena, zabeležili še slabši obisk, na voljo imajo tudi manj sedišč kot pretekli teden. V trenutku so ponovno ostali brez cateringov, ki je zanje enako pomembna dejavnost kot lokal. »Tako v tem trenutno delujemo le še polovično. Ne vemo, kaj bomo, če bomo morali še enkrat čez to, kar smo šli. Ne vem, kako plačati najemnine, kako plačati delavce. Tako prihajata januar in februar, ki sta za gostince težka meseca in si moremo promet ustvariti prej. Sedaj to ni možno. Grozi nam, da bo več kot polovica lokalov v Mariboru primorana za vedno zapreti vrata.«

»Maksimalno delamo na tem, da se vseh ukrepov držimo. Na vse pa nimamo vpliva. Recimo navodilo, da preverjamo, če je nekdo za mizo iz istega gospodinjstva. Pripravili smo obvestila na mizah, vsakega spraševati ne moremo, nismo pristojni za to. To so stvari, ki so po mojem mnenju nesprejemljive,« pojasnjuje.

Želim si, da bi država razmišljala o tem kako bomo živeli in preživeli s tem virusom. Zasebni sektor je tisti, ki nosi javni sektor. In v kolikor mi več nismo sposobni podpirati države, to pomeni verjetno dolgoročno recesijo. Ne le gospodarske krize, to prinaša s seboj tudi velike psihološke težave. Marsikatero družino skrbi, kako preživi. Veliko vprašanj je v zraku.

»Želim si, da bi država razmišljala o tem kako bomo živeli in preživeli s tem virusom. Zasebni sektor je tisti, ki nosi javni sektor. In v kolikor mi več nismo sposobni podpirati države, to pomeni verjetno dolgoročno recesijo. Ne le gospodarske krize, to prinaša s seboj tudi velike psihološke težave. Marsikatero družino skrbi, kako preživi. Veliko vprašanj je v zraku,« še doda in poudari, da dajmo biti previdni in skrbimo za svoje zdravje: »Ne razumem zakaj ne bi mogli ljudje priti v lokal, če si to želijo. Predvsem pa je pomembno, da naj ljudje hodijo ven le zdravi. Spoznali smo kako pomembno je da si zdrav in da v nasprotnem primeru ostanemo doma. Ljudje rabimo naravo in socializacijo. To nas drži gor.«

Kavarna Luna: »Zaradi ljubezni do dela se bomo borili, dokler se bomo lahko«

Nekateri so zaprtje izkoristili za obnovo prostorov. V Kavarni Luna so prenovili šank, ki jim je bil že dlje časa premajhen. Pozitivna plat njihove kavarne je ta, da imajo dve veliki terasi, na kateri so lahko zaradi primerne varnostne razdalje ohranili enako število sedišč. Mesec dni po odprtju so bili z obiskom zadovoljni, Urška Kršljin nam je ob tem dejala, da gostje niso prestrašeni in so po njenem mnenju bili že željni dobre kave in družbe. Dela je bilo ponovnem odprtju kavarne ogromno, tako da upada prometa niso zaznali.

Po tem, ko smo ponovno odprli vrata, smo se počasi vračali na stare tirnice dela. Obisk je pri nas enak kot vsa leta prej, saj naša terasa daje dovolj prostora, da se ljudje tudi v času korone lahko družijo varno.

Trenutno imajo zaposlenih sedem ljudi, nekatere za polni, druge za polovični delovnik. V kolikor bo znova prišlo do zaprtja, bodo, kot so nam dejali, vse to kar so varčevali sedaj, ko so lahko delali, namenjeno pokrivanju minusa.

»Leto 2020 je res za nas gostince vse prej kot prijetno, ampak zaradi ljubezni do dela se bomo borili, dokler se bomo lahko.« V zadnjih mesecih so imeli dvakrat inšpekcijski nadzor, ki pa k sreči ni pokazal večjih nepravilnosti, zato so dobili zgolj opozorila.

Vatovec: »Bojim se, da ponovno zaprtje pomeni za nas konec 30 let dela in odrekanj, saj nimamo več kje vzeti«

Sebastjan Vatovec, direktor treh podjetij ( TEMVA d.o.o., S.S.V. d.o.o, in Z.M.V. d.o.o.), ki upravlja z več gostinskimi lokali v nakupovalnih središčih in izven njih. Pod njihovo okrilje spadajo med drugim Da Noi v Mercatorju, Un Momento, Al Capone in Va Bene v Europarku, pa tudi dobro znana pivnica Kozlovna Poštna. Zaradi sprejetja ukrepov so podjetja zaprla gostinske lokale in bila prisiljena sprejeti organizacijske ukrepe: odpovedati pogodbe, znižati stroške na le nujne. Vatovec nam je tedaj s težkim srcem povedal, da so odpustili okoli 100 delavcev, saj je bil to edini način, da lahko preživijo.

Inšpektorji neprestano pritiskajo na nas, imeli smo več inšpekcijskih nadzorov, preverjajo nošenje mask, razkužila, označbe, merijo razdalje med gosti.« Ob tem se sprašuje, kako naj gostu prepreči, da si potegne zraven mizo, saj nimajo nobenih pooblastil. Odgovor inšpektorice pa je bil: »Razdaljo morate vi zagotoviti, če ne gre drugače odstranite še miz.

Povedal nam je, da je poslovanje katastrofalno. V maju so dosegali le 30 odstotkov lanskega prometa, a kljub temu, so nazaj zaposlili več kot polovico sodelavcev, saj drugače ne morejo funkcionirati. Trenutno je zaposlenih 64 oseb. »Promet se je počasi povečeval, ampak vseeno ne dosegamo niti približno promet iz 2019. v nakupovalnih centrih cca. 50 odstotkov, v pivnici 70 odstotkov. Skratka, lokali s teraso so do zdaj delali bolje kot lokali v notranjosti centrov, predvsem zaradi poletja.« Boji se, kaj bo zdaj, ko se bo shladilo. Pred zaprtjem je sedem lokalov, enega so bili že primorani zapreti.

Ukrepi, ki jih morajo izvajati so, kot poudari, kdaj neizvedljivi. »Inšpektorji neprestano pritiskajo na nas, imeli smo več inšpekcijskih nadzorov, preverjajo nošenje mask, razkužila, označbe, merijo razdalje med gosti.« Ob tem se sprašuje, kako naj gostu prepreči, da si potegne zraven mizo, saj nimajo nobenih pooblastil. Odgovor inšpektorice pa je bil: »Razdaljo morate vi zagotoviti, če ne gre drugače odstranite še mize.«

Ob tem dodaja, da jih tako imajo manj kot pol. »Torej je najboljše, da vse zapremo in gremo vsi na zavod, ne vem pa, od kod bo zavod dobil denar, če ne bo nihče delal in plačeval davkov?« Sprašuje se, zakaj ne omejijo nekatere trgovine s prehrano ob bencinskih črpalkah, kjer je na kupu veliko ljudi, pa ni nobenih omejitev.

Podjetje ima letos 18 let, v teh letih so in dajejo kar nekaj družinam kruh. »In v tem času smo plačali kar nekaj davkov. Bojim se, da ponovno zaprtje pomeni za nas konec 30 let dela in odrekanj, saj nimamo več kje vzeti.«

Niagare Lounge Bar: »Če bomo že morali pasti, bomo padli med zadnjimi«

V težki situaciji se je ob zaprtju znašel tudi Marko Kokol, direktor Niagare Lounge Bar. Tedaj nam je dejal: »Zaradi lanske prenove nam nad glavo visijo krediti. Prihodkov ni, računi prihajajo. Dolg se povečuje.« Na žalost je bil primoran odpustiti čisto vse, v ekipi je sicer delalo okoli 20 natakarjev.

Menim, da se bodo karte premešale in ponovno razdelile. Na žalost nekaj lokalov ne bo preživelo. Največjo težavo bi predstavljal morebiten drugi val in s tem ponovno zaprtje. Upamo, da do tega ne pride, je že pred meseci izrazil svoj strah.

Kljub temu da je bil dnevni obisk soliden, a težava je ta, da so večina prihodkov ustvarili v večernih dogodkih, ki sedaj niso dovoljeni.

Bojijo se novih dolgov, rezerv niso mogli ustvariti

Priznal nam je, da je bil maj turbulenten mesec, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Kasneje so se stvari stabilizirale, prav tako poslovanje. »Padec prometa je bil med 20 in 30 odstotkov. Porezali smo nekatere stroški, ki smo jih lahko porezali, ter vseeno poslovali pozitivno. Vendar pa moram poudariti, da je ves dobiček, ki smo ga ustvarili, šel za plačilo nastalih dolgov med korona lock downom. Do zdaj smo uspeli poravnati cca 50 odstotkov vseh teh dolgov. Sedaj pa se bojimo, da bodo nastali še dodatni dolgovi. Namreč rezerv, zaradi dolgov, na žalost nismo ustvarili.«

Število delavcev se je v primerjavi s časi pred koronavirusom razpolovilo, ostali zaposleni in številni delajo za manjše število ur. A kot pove, so se bili primorani prilagoditi. Zato so dopolnili ponudbo in dodali vodne pipe, ki so zelo priljubljene. Priznava, da je bilo najtežje ob omejevanju delovnega časa na 22.30 uro. V tistem tednu jim je promet upadel za 75 odstotkov. »Pa tudi to bi določen (krajši) čas preživeli. Najbolj se bojimo novega popolnega lock downa.«

Morem poudariti, da smo v Niagari sami borci. Borili se bomo do konca. In če bomo že morali pasti, bomo padli med zadnjimi.

Vnovično zaprtje bi zagotovo povzročilo velike težave, Kokol ob tem dodaja, da bi se obstoj podjetja postavil pod velik vprašaj: »Morem poudariti, da smo v Niagari sami borci. Borili se bomo do konca. In če bomo že morali pasti, bomo padli med zadnjimi.«

Poostren nadzor: »Preveč na glas predvajamo glasbo in s tem ljudi silimo k plesu«

V zadnjih mesecih so imeli najmanj deset inšpekcijskih nadzorov. Sprva so prejeli opozorila zaradi manjših stvari: da bi moralo biti razkužilo na stopnicah in ne na stebrih tende, da so napisi na napačnih mestih, da so v notranjosti mize preveč skupaj in podobno. Po tem so odstranili okoli 20 odstotkov miz in omogočili večjo razdaljo.

»Ob vikendih zvečer smo dodatno, zapirali vhod. V lokal smo spuščali goste, dokler niso bile zapolnjene vse mize, kot so zahtevala priporočila NIJZ. Brez mize vstop v lokal ni bil mogoč. Čisto vse goste smo ob vstopu opozorili na pravila obnašanja zaradi Covid-19 situacije. Torej, da se morejo zadrževati pri mizi in v kolikor ne bodo pri mizi, bodo morali zapustiti lokal,« opisuje in z žalostjo priznava, da so morali zaradi ukrepov zavrniti marsikaterega gosta, ki ga v normalnih časih ne bi rabili. »Sedaj smo te ukrepe še dodatno povečali, saj ob vstopu gostom merimo temperaturo, obvezne so maske za vse, hkrati pa bomo ta teden vsakodnevno pričeli dezinficirati lokal.«

V septembru so v le tednu dni imeli dva inšpekcijska nadzora. V soboto zvečer so kaznovali nekaj gostov, ker niso nosili mask in tri natakarje, ker so imeli nepravilno nameščene maske. »Nato so prišli teden kasneje, kjer so ponovno izdajali kazni gostom zaradi ne nošenja mask. Nam pa očitali, da ne vzdržujemo razdalje kljub razmaknjenim mizam in da se gosti ne zadržujejo samo za mizo, za kar bi morali poskrbeti mi.« Očitali so jim še, da smo zamenjali mize iz nizkih v visoke in da preveč na glas predvajajo glasbo in s tem ljudi silimo k plesu. Tako jih sedaj na pošti čakata dve kazni.

Niagara letos novembra praznuje 25 let

»Jaz pa obljubljam vsem našim gostom, zaposlenim, dobaviteljem, da bom naredil popolnoma vse kar bo potrebno, da leto 2020 ne bo zadnje v zgodovini Niagare. Da bo samo en spomin, ki se mu bomo čez leta skupaj smejali, ob praznovanju 26., 27., 40., itd. rojstnega dne,« zaključi.