Koronavirus je ohromil tudi gostince. Ti so brez prihodkov, stroški so še vedno veliki. Veliko mariborskih gostincev je bilo primoranih odpustiti svoje zaposlene. Interventni zakoni po njihovem mnenju niso koristni, saj težkih pogojev mnogi že sicer ne izpolnjujejo.

Mariborski župan Saša Arsenovič je s ciljem preprečevanja širjenja novega koronavirusa  14. marca odredil zaprtje vseh lokalov v občini. »Želim, da Maribor z okolico ostane območje z relativno počasnim širjenjem epidemije. Bijemo bitko s časom. Naša življenja nimajo cene,« je dejal. Dva dni kasneje so se morali zapreti vsi gostinski lokali v državi.

Nosili bodo obrazne maske in se držali strogih navodil

Znova bodo svoja vrata ponovno odprli 4. maja, a obratovale bodo lahko terase in letne vrtove. Upoštevati bodo morali navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zaposleni bodo med drugim morali nositi obrazne maske, ki jih bodo morali zamenjati vsake 2-3 ure. Roke si bodo morali umivati ali razkužiti pred in po stiku s stranko in po vsakem stiku z denarjem.

NIJZ: »Za mizo naj sedijo le člani istega gospodinjstva, dokler ne bo spremenjen Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih.«

Na terasi morajo namestiti razkužila za stranke, obvezno tudi ob vhodu in izhodu. Mize morejo biti razporejene tako, da je med posameznimi strankami najmanj 1,5 metra razdalje. »Za mizo naj sedijo le člani istega gospodinjstva, dokler ne
bo spremenjen Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih,« so še zapisali na NIJZ in dodali, da je za omejevanje stikov možna tudi uporaba fizičnih pregrad med mizami npr. pleksi steklo. Dostop do otroških igral in igrač je prepovedan.

Gostinci si želijo več pomoči od države

Čeprav se gostinci veselijo vnovičnega odprtja, je prisoten tudi strah, saj vedo, da lokali še dolgo ne bodo normalno delovali. Soočajo se z izredno težkimi situacijami, večina gostincev s katerimi smo govorili, je visok delež zaposlenih odpustila, glede na potrebe jih bodo ponovno zaposlili.

Želijo si, da bi jim država namenila več pomoči. Vse od zaprtja namreč ne beležijo prihodkov. Ravno zaradi tega so morali sprejeti drastične ukrepe, saj morajo sicer najprej izplačati plače, šele nato oddati vlogo za vračilo. Prav tako morajo imeti ob vložitvi poravnane vse obveznosti do Fursa, kar je težava predvsem pri tistih, ki so beležili večje število zaposlenih.

Kavarna Nana: »Težko je, a nas je ta situacija tudi izredno povezala«

»Koronavirus nas je finančno ohromil. Z dostavami si bomo nekoliko opomogli, a žal je to daleč od normalnega in potrebnega za preživetje podjetja.« Oba z možem delata v Nani, tako je njihova družina in tudi ves kader, odvisen od njiju. »Težko je, a nas je ta situacija tudi izredno povezala, tako doma kot v Nani. Kolikor mogoče prej nismo bili tako povezani zaradi tempa, smo sedaj zagotovo bolj,« nam pove Devana Blakaj iz Kavarne Nana.

»Težko je, a nas je ta situacija tudi izredno povezala, tako doma kot v Nani. Kolikor mogoče prej nismo bili tako povezani zaradi tempa, smo sedaj zagotovo bolj.«

V Nani je bilo pred izrednim stanjem zaposlenih 16 oseb, sodelovali so tudi na področju keteringov s samozaposlenimi in študenti. Trenutno zaposlujejo tri osebe.

Osvežili so prostore in ponudbo

»Nano smo osvežili, izvedli obnovitvena dela in seveda malenkost spremenili. Jo naredili še nekoliko bolj prijazno za naše goste. Prav tako smo osvežili ponudbo,« nam je zaupala kaj so počeli v dneh, ko so se vrata zaprla.»Nekaj časa bosta zagotovo še prisotna strah in previdnost  pri nekaterih ljudeh. Prav je, da to spoštujemo in poskrbimo, da se bodo ljudje počutili varno, zaželeno in čimbolj sproščeno.«

Delavci imajo njuno 24-urno podporo

Zaposleni bodo zaščiteni z maskami, redno se bodo razkuževali in upoštevali bodo vse varnostni ukrepi, da maksimalno zaščitijo tako zaposlene kot gosta. »Prav tako pa sva sprejela ukrepe, kako bova finančno zaščitila najine ljudi v prihodnje, za kar sva sprejela kar nekaj ukrepov. Seveda pa imajo tudi najino 24-urno podporo. Smo ena družina in si bomo pomagali ter z ljubeznijo, srčnostjo ter radostjo premagali covid-19 ter se zaščitili pred njim,« pove.

Devala Blakaj: »Izredne situacije je možno premagati z ljubeznijo, poslovnimi partnerji, ki imajo posluh zate in ekipo, ki ni samo ekipa, ampak je družina.«

Kavarna Luna: Ljudje že željni dobre kavice in družbe

»Trenutna finančna situacija za nas ni pozitivna, kajti stroški so kljub zaprtju še vedno veliki, prihodkov pa ni,« pove Urška Kršljin iz Kavarne Luna, kjer je sicer zaposlenih osem oseb. Nekateri so trenutno na čakanju, drugi so dobili odpoved. So se pa v teh dneh lotili prenove šanka, kar jim je bila želja že dolgo časa. Glede na količino dela, je bil premajhen, sedaj so to željo uresničili in spremenili celotno podobo.

»Pri nas vidimo pozitivno točko to, da imamo dve veliki terasi, kateri bosta kljub “varnostni razdalji” lahko zagotovili enako število sedišč, ki jih imamo na voljo sicer.«

»Za posedanje v notranjosti lokala, bo verjetno potrebno še počakati kar nekaj časa.« Zavedajo se, da bo v določenih ljudeh, sploh pri tistih bolj ogroženih skupinah, strah še vedno prisoten, a menijo, da so ljudje že željni dobre kavice in družbe.

Točno leto od otvoritve so bili primorani zapreti pivnico Kozlovna Poštna

Govorili smo tudi s Sebastjanom Vatovcem, direktorjem treh podjetij ( TEMVA d.o.o., S.S.V. d.o.o, in Z.M.V. d.o.o.), ki upravljajo z več gostinskimi lokali v nakupovalnih središčih in izven njih. Pod njihovo okrilje spadajo med drugim Da Noi v Mercatorju, Un Momento, Al Capone in Va Bene v Europarku, pa tudi dobro znana pivnica Kozlovna Poštna, v katero so ne dolgo nazaj vložili ogromno truda in finančnih sredstev. Vatovec nam je dejal: »Veliko investicijo so občutila tudi naša druga podjetja, saj smo projekt delno financirali tudi z njihovimi posojili. Kot verjetno veste sta v gostinstvu najtežji prvi dve leti, nato se poslovanje nekje ustali. Mi smo bili primorani točno eno leto od otvoritve, pivnico zapreti, na osnovi odloka župana Mestne občine Maribor.«

Trenutni situaciji niso več kos

Priznava, da trenutni situaciji, navkljub močni volji in trudu, niso več kos. Od zaprtja lokalov ne beležijo prihodkov. »Kar smo imeli likvidnostnih sredstev smo namenili izplačilu plač za zaposlene 18.3.2020 in delno v aprilu. Tako, da bodo zaposleni preživeli še vsaj naslednji mesec,« pojasni ob tem.

Odpustili okoli 100 sodelavcev

Zaradi sprejetja ukrepov so podjetja zaprla gostinske lokale in bila prisiljena sprejeti organizacijske ukrepe: odpovedati pogodbe, znižati stroške na le nujne. Vatovec s težkim srcem pove: »Odpustili smo okoli 100 sodelavcev, saj je bil to edini način, da bodo lahko preživeli in dobili vsaj nekaj od zavoda za preživetje. Čakanje na delo od doma za nas ne pride v poštev, saj so pogoji za nas, z nič prihodki nemogoči. Najprej je potrebno izplačati plače in nato dati vlogo za vračilo. Če pa kdo iz vlade ve kako se to naredi, bi želel slišati kako. Isto je s pomočjo za likvidnost, pogoj je, da so ob vložitvi vloge vse obveznosti do Fursa poravnane. In ponovno, mi smo skoraj že 2 meseca brez prihodkom. Povejte mi kako naj to naredim?«

»Odpustili smo okoli 100 sodelavcev, saj je bil to edini način, da bodo lahko preživeli in dobili vsaj nekaj od zavoda za preživetje. Čakanje na delo od doma, za nas ne pride v poštev, saj so pogoji za nas, z nič prihodki nemogoči.«

Sprašuje se kako naj gostinci preživijo?

»Imeli smo vzpone in padce, a smo se vedno pobrali, saj smo vseeno lahko poslovali in smo se z idejami, marketinškimi prijemi, dobro ponudbo, zagnanostjo in pomočjo družine ter prijateljev vedno nekako izmazali iz kriznih obdobij in postali še močnejši. Nikoli nismo zamujali s plačami, izplačevali smo božičnice in nagrade, plačevali davke, spoštovali delovnopravno in vso ostalo zakonodajo, pomagali smo vsem sodelavcem, ki so to potrebovali,« opisuje Vatovec.

»Naj mi nekdo pove kako naj imamo na Fursu vse poravnano, če že skoraj dva meseca nimamo prihodkov, ker nam je vlada RS prepovedala opravljanje dejavnosti! To pa je prvi pogoj, da lahko pridobimo pomoč z državnim poroštvom za likvidnostne kredite.«

Sprašuje se kako naj preživijo, saj so ukrepi vlade pogojeni s strogimi pogoji. »Naj mi nekdo pove kako naj imamo na Fursu vse poravnano, če že skoraj dva meseca nimamo prihodkov, ker nam je vlada RS prepovedala opravljanje dejavnosti! To pa je prvi pogoj, da lahko pridobimo pomoč z državnim poroštvom za likvidnostne kredite,« pove in doda, da si neskončno želijo delati, ustvarjati in s tem ohraniti posel, podjetja, zaposlene in poslovne partnerje.

Nepošteni zakoni za gostinstvo in turizem?

Meni, da je vlada pristopila k reševanju krize z interventnimi zakoni, ki večini v gostinstvu in turizmu ne pridejo v poštev, zaradi težkih pogojev, ki jih mnogi v branži že sedaj ne izpolnjujejo, saj se borijo z velikim upadom prihodkov že vsaj tri mesece, ker so druge sezonske bolezni odgnale ljudi iz lokalov. »Ampak v vsakem primeru s prihodki 0, nismo sposobni izplačati niti del plač, kaj šele ostale obveznosti,« še pove.

Niagara: »Nad glavo visijo krediti. Prihodkov ni, računi prihajajo«

Tudi Marko Kokol, direktor Niagare Coctail Bar priznava, da je trenutna situacija zelo težka: »Zaradi lanske prenove nam nad glavo visijo krediti. Prihodkov ni, računi prihajajo. Dolg se povečuje.« V njihovi ekipi sicer dela okoli 20 natakarjev, pet redno zaposlenih, ostali so študentje in pogodbeni delavci. »Delo nudimo tudi drugim osebam: dj-em, varnostnikom, čistilnemu servisu, ozvočevalcem, nenazadnje tudi medijem za oglaševanje. Na žalost smo bili primorani čisto vse opustiti.« Po odprtju jih bodo postopoma zaposlovali nazaj, najprej tri, po potrebi več.

»Zaradi lanske prenove nam nad glavo visijo krediti. Prihodkov ni, računi prihajajo. Dolg se povečuje.«

V času zaprtja so prebarvali stene, ki so bile tega potrebne. Za drugo sredstev ni bilo. Kot dodaja Kokol pričakujejo pomoč države.»Nas gostince in vse delavce v turizmu je korona kriza najbolj prizadela. Namreč država nam je prvim prepovedala delovanje. Sedaj bomo sicer lahko delovali, vendar omejeno. To v našem primeru npr. pomeni upad prihodka za 75 odstotkov. Stroški najemnine, elektrike, snage in podobno pa so isti, če ne celo večji, kot v primeru Snage.«

Želijo si, da se čimprej vrnejo v stare tirnice

Kljub temu, da meni, da bo prvotno še prisoten stran, pričakuje, da bo obisk lokalov vseeno dovolj velik, da bodo pokrili tekoče stroške in dali plače zaposlenim. »Želim si, da bi se omejitve čimprej odpravile, da se vrnemo v stare tirnice in ponovno vsem ljudem, ki delajo z nami, omogočimo normalno življenje. Hkrati pa vsem želim, da ostanete zdravi.«