Mednje zagotovo spadata Jason Mesarič in Darko Pignar, ki sta s svojimi dejanji v zadnji dveh letih poskrbela, da je starodobnik Fiat 850 Sport zopet primeren za vožnjo. Pignar je imel vozilo dolga leta v skladišču svojega podjetja, dokler ga ni pred dvema letoma podaril Mesariču, ki ga je ponovno naredil voznega in primernega za uporabo.

Redki predmeti imajo za sabo tako zanimivo zgodbo kot avtomobil Fiat 850Sport. Avtomobil je prišel na trg leta 1971 in je bil izdelan v Italiji, a ga je v tedanjo Jugoslavijo oz. Slovenijo, kot uradni zastopnik Fiata uvozila tovarna Zastava iz Kragujevca. Po naključju je bila njegova dolgoletna lastnica Krista Pignar iz Maribora, ki ga je prenehala voziti pred 15 leti. Po zaslugi entuziazma ljudi, ki jih zanima restavriranje starih avtomobilov, ga boste v teh dneh lahko opazili na mariborskih cestah.

Veriga lastnikov tega avtomobila je glede na njegovo starost precej kratka. Eden izmed njegovih lastnikov je bil tudi Darko Pignar, nečak Kriste Pignar. Slednji tako opisuje svoje prvo srečanje z avtomobilom Fiat 850: »Avtomobil sem prvič videl leta 1972, ko sem s svojim očetom oz. bratom lastnice tega vozila odšel na avtomobilski sejem, kjer sva za teto izbirala avtomobil. Moja teta je bila tedaj vodja kadrovske službe v SDK-ju (nekdanja Služba družbenega knjigovodstva op. a.) in je razmeroma pozno naredila vozniški izpit, zato si je zaželela lasten avto. Ker se je na avtomobile slabo spoznala, je prosila mojega očeta, da ji pomaga pri nakupu. Nato sva prišla do tega fiata 850Sport, ki je bil naravnost fascinanten. Okoli avtomobila se je gnetlo ogromno ljudi, saj je bil star zgolj eno leto in je imel prevoženih le nekaj tisoč kilometrov. Z očetom nama je avto padel v oči predvsem zato, ker sva si mislila, da ga ima nek mladi frajer ali pa dama v poznih letih. Zgodilo se je drugo, kajti moj oče se je odločil, da bo avto kupil.« Avto je bil do tedaj v lasti družine Keršič, ki je takrat imela mesarijo v Hotinji vasi, in ga je kupila od podjetja Fero-Moto.

Avto je nato prešel v lastništvo Pignarjeve tete, ki bo letos dopolnila 93 let, in ima še vedno veljavni vozniški izpit ter vozi drug avtomobil, medtem ko je zgoraj omenjeno vozilo nehala voziti pred 15 leti. »Avto je resnično vzela za svojega in ga ni izpostavljala neugodnim vremenskim razmeram, kot sta dež in sneg. Čez zimo je bil avto običajno v garaži, moja teta pa se je iz Košakov v službo na nekdanji Svetozarevski ulici, kjer je bil sedež SDK-ja, vozila s kolesom. Ko je odšla v pokoj, je avto uporabljala predvsem za obiske svojih prijateljic v Mariboru in odhode na vikend v Kovačjo vas nad Slovensko Bistrico. Ni pa z njim nikoli potovala na daljše razdalje,« je razloge za dobro ohranjenost starodobnika opisal Pignar. Slednji se danes poklicno ukvarja s prodajo rabljenih avtomobilov, zato je svoji teti želel olajšati vožnjo in ji svetoval tudi pri nakupu novega avtomobila s servo volanom, klimo in podobnimi zadevami, ki jih imajo moderni avtomobili, pri čemer je njegove nasvete seveda upoštevala.

Potencialni kupci pogosto trkali na domača vrata

Toda zaradi prepoznavnega dizajna je avtomobil marsikomu padel v oči, zato nam je Pignar pripovedoval, da so mnogi ljudje tedensko trkali na njihova domača vrata in spraševali: »Gospa, ali boste prodali avto?« A teta se ni dala in je do danes ostala trdno odločena, da je avto njen. »Ko ga ni več vozila, je rekla, da imam jaz vse pravice okoli tega avtomobila, saj sem njen edini  potomec. Avto je bil nato ves čas v skladišču mojega podjetja, vendar nikoli nisem pomislil, da bi ga prodal. Ob tem pa seveda moram reči, da vozilo, ki se ga ne vzdržuje, prične sčasoma propadati in tudi sam nisem imel časa, da bi ga vzdrževal. Časi in poslovni izzivi so namreč postajali vse zahtevnejši, zato tega diamanta nisem mogel izbrusiti,« nam je o delu »neslavne« zgodovine avtomobila pripovedoval Pignar.

Takšno usodo je bila usoda avtomobila, vse dokler ga ni opazil Jason Mesarič. »Ko gre za starodobnike, se sam ukvarjam predvsem z motornimi kolesi. S kolegom sva bila na nekem reliju veteranov in naju je na motorju ujel dež. Vedel sem, da ima starega fiata in mu rekel, zakaj ga ne bi uporabila, saj nama bo tako lažje,« je dejal Mesarič. Odločitev za obnovo avtomobila je Pignar opisal z naslednjimi besedami: »Z motorjema znamke Honda Gold-Wing sva kar nekaj časa hodila na veteranske relije. Pred dvema letoma mi je Jason dejal, da si je vedno želel restavrirati avto in ne samo motor. Takrat je zaživela ideja o fiatu 850Sport. Avtomobil si je prišel ogledat in ga odpeljal ter dejal, da ga želi restavrirati. Zavedal se je, da ga čaka Sizifovo delo. Po dveh letih trdega dela je pred približno tremi tedni prišlo do registracije vozila, ki ima danes A1 homologacijo, kar pomeni, da gre za starodobnik z muzejsko vrednostjo. Letos je avto bil star 50 let, zato je na registrski tablici zapisana letnica avtomobila.«

Nekateri avto celo božajo

Mesariča smo vprašali, kaj vse je moral narediti, da je avto postal vozen. »Vse mehanske dele sem moral demontirati, opleskati in na novo prebarvati. Iz avtomobila sem moral vzeti motor in menjalnik ter ga na novo obnoviti. Vse to sem naredil sam brez pomoči kogarkoli. Potrebno je bilo obnoviti zavorni sistem in vse cevi. Skratka na njem ni bilo nič takega, kar bi bilo varno za uporabo.« Mesarič se s popravljanjem oz. obnovo starih avtomobilov in motorjev ukvarja ljubiteljsko. »Doma imam delavnico, kjer imam kanal in delovno mizo ter vso potrebno opremo, da lahko avto dvignem in ga razstavim. Od različnih trgovcev iz Slovenije in tujine sem kupil rezervne dele. Stare dele sem spravil v različne škatle in jih označil, da sem vedel, kateri kam spada. Seveda pa moraš zadevo tudi poslikati in prebrati kakšno knjigo, da vidiš, kaj imaš in česa nimaš, ter kaj moraš še dokupiti,« je proces restavracije opisal Mesarič, ki je po poklicu ekonomist, vendar ga mehanika že od nekdaj zanima. »To ni bil moj prvi restavriran avtomobil, a je zagotovo najstarejši. Ko nekaj demontiraš, obnoviš in namažeš, to morda izgleda celo bolje kot prej. Smisel celotnega procesa je bil, da sem uspel priti do tako visoke ocene, ni pa bil namen, da bi avto prodal. Moj cilj je bil, da bi to kulturno tehnično dediščino pokazal ljudem. Mislim, da sem ga dosegel, saj me ljudje veliko sprašujejo o njem, predvsem mlajše generacije takšnih avtomobilov niso navajene. Neka punca je avto celo pobožala,« je še dejal Mesarič.

Zanimalo nas je, zakaj se je odločil za avtomobil Fiat 850. »Nisem se odločil, ampak me je ta avto popolnoma prevzel. Če ne bi poznal tega avtomobila, bi se odločil za ameriško vozilo, ampak ta model je bil na razpolago in ko sem ga na spletu začel primerjati z ostalimi, mi je postal všeč.« Dodal je še, da mu je bil pri fiatu bolj kot konstrukcija všeč dizajn. Model Fiat 850Sport sta konstruirala oče in sin Felice Mario Boano in Gian Paolo Boano. Predhodnika omenjenega modela sta bila Berlin 850 in Special 850, vendar nista veljala za športna avtomobila. »Italijani znajo narediti modno lepoto oz. tisto, kar človeka privlači. Tehnološko pa je ta avtomobil zelo zaostal, saj nima servo volana, abs zavornega sistema in naslonjala, prav tako pa ima zgolj štiri prestave. A tako so pač vozili pred petimi desetletji,« razlaga Mesarič in ob tem dodaja, da ko je kot otrok z 12 leti prišel iz Kanade v Jugoslavijo, so imeli njegovi starši v lasti avtomobil Zastava 750 (fičo), ki je bil predelana verzija Fiata 600. Fiat 850 Sport je imel večjo prostornino motorja, ki se je vrtel v obratni smeri kot pri fiču. Omenjeni avto je bil eden zadnjih modelov te serije, saj so ga po letu 1972 prenehali izdelovati.

Pignar o muzejski zbirki staromodnikov (še) ne razmišlja

O stroških Mesarič ne želi govoriti, a v šali dodaja, da je še največ »težav« imel doma, ker je žena mislila, da je nenehno v garaži in se ukvarja samo s tem. Za obnovo je pridobil poseben certifikat, ki ga je po njegovih podatkih samo v letošnjem letu dobilo 56 lastnikov starodobnih vozil. »To kaže na to, da je velik interes po starih vozilih.« Poudaril je tudi, da avtomobila ni predelal, temveč ga je zgolj vrnil v prejšnje stanje. »Nekateri predelajo motor in izpušne sisteme, vendar to meni ni všeč. Marsikdo bi rekel, zakaj se sploh s tem ukvarjaš, ampak počasna vožnja je meni užitek. Z avtomobilom se ne moreš peljati več kot 70 km/h. Novi deli so samo posamezna tesnila, drugače pa je vse enako, kot je bilo pred 50 leti.« Slednje se zdi fascinantno tudi Pignarju, ki je kot zanimivost dodal, da je bil pred 25 leti v dvorani Tabor organiziran trgovinski sejem, v okviru katerega je bila tudi razstava prodajalcev novejših avtomobilov, vendar so organizatorji spraševali, če kdo od sodelujočih pozna oz. ima kakšnega starodobnika. »Seveda je avtomobil takrat bil razstavljen v posebnem delu omenjenega sejma, čeprav še ni imel statusa starodobnika (vozilo mora biti starejše od 30 let op. a.), vendar je bil deležen izjemnega zanimanja.«

Kot smo že omenili, je bil avtomobil omenjene znamke v tistih časih precejšen luksuz in je spadal v visoki cenovni razred, saj so tedaj prevladovali avtomobili izdelani v tovarni Zastava. Poleg fiča so to bili še Zastava 126 PGL (v naših krajih znan kot pejek), Zastava 101 (stoenka) in yugo. »Moja teta je tedaj imela dovolj denarja in odlično službo, poleg tega pa so se avtomobili tedaj prodajali zgolj na gotovino. Fiat 850 pa je bil kupljen na sejmu, ki je dolga leta potekal na parkirišču blizu mariborskega letališča. Takšni sejmi danes več nimajo vrednosti, saj se 90% vozil proda na odložena plačila. To je preživeta oblika prodaje,« svoje izkušnje opiše Pignar, ki smo za ga za konec vprašali, ali razmišlja, da bi naredil kakšno muzejsko zbirko starodobnikov. Dejal nam je, da ima še nekaj let do upokojitve in da bi se takšnega projekta lahko lotil v prihodnosti, a trenutno o njem ne razmišlja. »Spraviti avto v takšno stanje, v katerem je danes fiat 850 Sport zahteva ure in ure dela, ki jih nihče ne zna finančno ovrednotiti. Če v to nisi pripravljen vložiti tisoč ur, se tega raje ne lotevaj. Sam odkrito priznam, da tega nisem bil pripravljen narediti, saj sem imel druge skrbi oz. delovne obveznosti v svojem podjetju, medtem ko je imel Jason drugačne prioritete,« je zaključil Pignar, Mesarič pa je dodal, da dlje kot je delal na tem projektu, bolj ga je potegnilo vanj in nato zanj ni bilo več povratka. Želimo mu, da bo njegov trud prepoznal tudi kakšen izmed v muzejev v Mariboru in Sloveniji, ter da bo avtomobil del kakšne izmed muzejskih zbirk starodobnikov.