Nemška vojska se je ob koncu druge svetovne vojne iz večine krajev severovzhodne Slovenije umaknila 8. in 9. maja 1945, neposrednih bojev za Maribor pa ni bilo. Člani komande mesta pod vodstvom Štefana Pavšiča so v mesto prispeli v večernih urah 8. maja, medtem ko so zadnje okupatorjeve vojaške enote mesto zapustile zjutraj naslednji dan, a so ob umiku iz mesta še streljali na ljudi, zato zaradi strahu med prebivalci kljub zmagi ni bilo velikega proslavljanja.
Ljudje so se še vedno bali
»Maribor je svojo osvoboditev dočakal precej drugače kot druga slovenska in jugoslovanska mesta. Bil je prikrajšan za tisto veliko enkratno množično doživetje osvoboditve, ko zarajajo osvoboditelji z zatiranim prebivalstvom…,« je zapisal zgodovinar Mirko Fajdiga.
Velika proslava osvoboditve, ki se je je udeležilo nekaj tisoč Mariborčanov, je bila tako na Trgu svobode šele v nedeljo, 13. maja 1945, proslave in osvoboditve pa so bile tudi v drugih okoliških krajih. Konec meseca je mesto Maribor obiskal tudi Josip Broz Tito.
Mesto je bilo zelo uničeno
V Mariboru je med drugo svetovno vojno sicer življenje izgubilo več kot 2600 ljudi, samo mesto pa je utrpelo ogromno škodo. Zaradi zavezniških bombardiranj je bilo namreč uničenih več kot 40 odstotkov stanovanj, meščani pa so bili primorani takoj po osvoboditvi pričeti z obnovo mesta. Razstava o tem zgodovinskem obdobju je na ogled tudi v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.
