Moški najpogosteje obolijo za rakom na prostati, sledi mu melanom oziroma kožni rak, rak na pljučih in na debelem črevesu. Pri ženskah je na prvem mestu rak na dojki, nato kožni rak, rak debelega črevesja in pljučni rak. Dobro mreženje in delovanje programov Dora, Zora in Svit pozitivno vpliva na zgodnejše odkrivanje obolenj in preventivno ozavešča o zdravem načinu življenja.

Preprečevanje in odkrivanje sta najpomembnejši področji

Področje preventive se v zadnjih letih seli tudi v ambulante družinske medicine, kjer ozaveščajo ljudi, da skušajo sami prepoznati nezdrav način življenja, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju bolezni. Aleksander Jus, pomočnik direktorja ZD Maribor meni, da je ozaveščanje prvi korak, da posameznik uvidi znak, da je z njim nekaj narobe in čim hitreje poišče pomoč zdravnika: »S tem se bistveno izboljša kakovost zdravljenja in tudi kakovost življenja – kako živeti z diagnozo rak.« Zelo pomemben dejavnik pri zgodnjem prepoznavanju oziroma preprečevanju raka je tudi povezovanje nevladnih organizacij, ki ciljajo na ozaveščanje svojcev obolelih. Predsednica Društva za boj proti raku Štajerske Zvezdana Vražič Maurič pravi, da je to velika prednost: »Svojci se z boleznijo srečajo preko njim dragih oseb in so s pomočjo programov pravočasno seznanjeni s preventivnimi dejavniki za preprečevanje bolezni, hkrati pa se z urgiranjem organizacij lažje soočijo z boleznijo oziroma z izgubo.«

Motivacija za zdrav življenjski slog v lokalnih okoljih

V okviru ZD Maribor deluje Center za krepitev zdravja, ki je v zadnjem času pridobil 17 novih strokovnjakov. Nataša Vidmar, vodja omenjenega centra, poudarja, da ima motivacija za zdrav življenjski slog prednost pred zdravili: »Delavnice, ki jih organiziramo so brezplačne, oziroma so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a ljudje še zmeraj niso ozaveščeni, da imajo to možnost. Naša prioriteta so presejalni programi ozaveščanja ljudi – izvajamo Svit info točko: vsak prvi petek v mesecu imamo v avli zdravstvenega doma med deveto in enajsto uro srečanje, kamor ljudje lahko pridejo s kakršnimi koli vprašanji.« Želja v tem letu je vzpostavitev skupin za krepitev zdravja v vseh lokalnih občinah, v katerih se bodo nevladne organizacije povezale z društvi in predstavniki občinskih uprav. Prioriteta je tudi ozaveščanje v vrtcih in šolah, kjer bodo člani Slovenske unije pacientov v okviru programa Pravicajt, na spletnih straneh izobraževalnih ustanov sporočali o pravicah in dolžnostih pacientov, ter opozorili na 12 nasvetov evropskega kodeksa boja proti raku.

Velika težava je še zmeraj kajenje

Tobak ostaja poglaviten vzrok prezgodnjih smrti. V Sloveniji letno zaradi kajenja umre 3600 oseb, kar vsaka sedma smrt je posledica uporabe tobaka. Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje sicer pozdravlja dejstvo, da je Slovenija med najnaprednejšimi državami pri izvajanju programov proti kajenju: »Skladno z resolucijo nacionalnega programa, ki je bil sprejet 2016, naša država do leta 2025 načrtuje zmanjšanje uporabe tobaka za 30-odstotkov, kar je tudi v skladu z globalno strategijo za preprečevanje kronično nenalezljivih bolezni.« Slovenija deluje po vzgledu držav, ki nameravajo vzpostaviti družbo brez tobaka, kar pomeni, da bi bil delež kadilcev le še 5-odstoten. Zaskrbljujoče dejstvo je namreč, da imajo kadilci kar triindvajsetkrat večje tveganje za raka na pljučih, a število mladih kadilcev še ne upada. V zadnjem času beležijo predvsem porast v uporabi elektronskih cigaret, ki v organizem sprožajo še več nikotina, a jih je pri sedemnajstih poizkusilo že 12-odstotkov mladih – več kot polovica teh je prav tako mnenja, da elektronske naprave za kajenje ne škodujejo zdravju.

Na Štajerskem je problematičen socialni status prebivalcev

Severovzhodna regija se je, zaradi slabšega ekonomskega statusa prebivalcev, v uspešnosti presejalnih programov uvrščala na rep države. Nataša Vidmar iz Centra za krepitev zdravja je kot primer izpostavila občino Šentilj: »V tej občini so imeli najslabše kazalnike zdravja, a smo v zadnjem štiriletnem obdobju s Svit info-točko dvignili odzivnost izpod povprečja vsaj na povprečno slovensko raven. V naslednjih štirih letih je naša želja z medsektorskim in medpoklicnim povezovanjem dvigniti nivo nad slovensko povprečje. Ukvarjamo se tudi z razvadami, sploh s tobakom in alkoholom.« Preventivni programi so se sicer izkazali za zelo uspešne, saj se je obolevnost za rakom tudi na Štajerskem zmanjšala za približno 15-odstotkov, a se v regiji močno opazi problematika socialne stiske: »Čeprav so delavnice brezplačne, nas ljudje kličejo, če lahko pridemo v njihove občine, ker nimajo niti za avtobus. Zato se trudimo z lokalnimi skupinami, da se povezujemo z medgeneracijskimi centri in zdravstvenimi postajami, da pridemo direktno do ljudi. V zahodnem delu – v Ljubljani, nimajo teh problemov.« Strokovnjaki se bojijo, da je incidenca na območju Maribora nižja zaradi manjše odzivnosti povezane s socialno-ekonomskim statusom, zato bodo nadaljevali z močnimi kampanjami, zlasti na ruralnih območjih: »Tam, kjer prepoznavamo, da morda ljudje še vseeno niso dovolj stimulirani, da bi se odzivali na naše preventivno delovanje, še bolj osveščamo.«