V preteklem letu se je v Ceršaku, po več zaporednih dneh smradu in ponovnem množičnem pojavu muh, na pobudo krajanov organizirala civilna iniciativa, ki za to in prihodnje generacije zahteva odpravo škodljivih vplivov, ki jih povzroča kompostarna, ležeča neposredno ob reki Muri. Tak odpor krajanov do omenjene kompostarne ni novost, saj so prebivalci Ceršaka že pred osemnajstimi leti zavrnili kakršno koli možnost, da bi se na občutljivem območju ob reki Muri zbirali ali predelovali odpadki, so sporočili in dodali: “Pod pretvezo, da se bo sanirala gramozna jama ob reki, je šentiljsko podjetje Kogal leta 2004 pridobilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo začasnega platoja za sanacijo. Presenetljivo je ob koncu istega leta podjetje pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za kompostiranje, ki je temeljilo na osnovi odločbe, ki te dejavnosti ne vključuje. Ministrstvo za okolje je tako izdalo podjetju Kogal dovoljenje za kompostiranje, čeprav v odločbi Upravne enote Pesnica ta dejavnost ni navedena.”

Kompostarna v Ceršaku največja

V letu 2005 je kompostarna pridobila dovoljenje za predelavo 4.900 ton bioloških odpadkov, pet let kasneje za 16.000, zdajšnja zmogljivost kompostarne je 36.000 ton letno, kar predstavlja tretjino kapacitet celotne Slovenije. Med trinajstimi kompostarnami v Sloveniji je kompostarna v Ceršaku daleč največja. Ob začetku delovanja je podjetje prevzemalo devet vrst odpadkov, danes jih že 39. Po poročanju medijev so bile v letu 2012 v Ceršak prepeljane večje količine strupenega blata iz Dogoš, ki ga je Občina Kidričevo zavrnila.

“Krajani in pobudniki civilne iniciative na podlagi smradu, ki se širi iz kompostarne, ter na podlagi nepredstavljivega števila muh v pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih, sklepamo, da podjetje v veliki večini ne sledi določbam Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (UL RS št. 99/13 z dne 3. 12. 2013 in UL RS št. 56/15 z dne 29. 7. 2015),” so še iz civilne iniciative in dodali: “Povzemimo nekaj najočitnejših kršitev oziroma primerov nezadostnega izvajanja ukrepov. Oddaljenost kompostarne od stanovanjskih objektov, ki mora biti po Uredbi razdalje več kot 300 metrov (na podlagi nemških in avstrijskih izkušenj), očitno ni zadostna, saj se širita neznosni smrad in množični pojav muh tudi do stanovanj na območju celotne Krajevne skupnosti Ceršak ter celo do Šentilja in Sladkega Vrha. Transport odpadkov se izvaja neustrezno, saj transportna vozila poleg smradu za seboj puščajo izcedke na cestah in poteh, zato menimo, da je v neskladju z Uredbo o odpadkih (UL RS 37/15 z dne 29. 5. 2015), kar ima škodljive posledice ne le za ljudi, temveč tudi za živali.”

Hrup, vonj, onesnaženje …

“Uredba prav tako narekuje, da mora biti živalim preprečen dostop do kompostarne, česar pa, glede na lokacijo, ni mogoče zagotoviti. 4. odstavek 8. člena prav tako določa ukrepe za preprečevanje dostopa ptic, glodavcev, insektov in drugih škodljivcev na območje kompostarne, ki se, glede na množični pojav muh in opaženega pojava glodavcev, ne izvajajo. Za odpadne pline morata biti zagotovljena zajem in odvajanje preko enote za čiščenje odpadnih plinov (glede na smrad podjetje ukrepa ne izvaja oziroma ni učinkovit). Uredba odreja ustrezno ravnanje z izcednimi vodami. Po naših opažanjih se vsaj del izcednih voda izceja neposredno v kanal Mure. Opažamo, da se ukrepi za preprečevanje onesnaževanja z lahkimi materiali, ki jih odnaša veter, za preprečevanje obremenjevanja s hrupom, neprijetnimi vonjavami in delci (PM) ter za preprečevanje raznašanja blata, ne izvajajo,” še navajajo v civilni iniciativi.

Smrad se širi tudi iz praznih vozil ob zapuščanju kompostarne, zato v iniciativi sklepajo, da se določilo 5. odstavka 8. člena o čiščenju in razkuževanju zabojnikov, posod ter vozil, ne izvaja. Vsaka kompostarna namreč mora izvajati kontinuirano merjenje temperature in vsebnosti vode v biološko razgradljivih odpadkih: “Podjetje teh meritev očitno ne izvaja, saj bi v tem primeru požara, ki sta se vnela pred kratkim, lahko preprečili ali pravočasno omejili. 13., 14., 15. in 16. člen opredeljujejo, kaj je končni produkt kompostiranja. Če to ni kompost 1. ali 2. kategorije, ki lahko gre na tržišče pod posebnimi pogoji kot proizvod, je lahko le odpadek, s katerim pa je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih. V tem primeru območje kompostarne pod nobenim pogojem ni primerno za skladiščenje odpadkov in se določila o ravnanju z odpadki grobo kršijo. Vsak inšpekcijski nadzor je do sedaj ugotovil kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, kar očitno kaže na to, da obratovanje kompostarne ne poteka v skladu z ustreznimi predpisi.”

Presoja vplivov na okolje, ki ga povzroča kompostarna

Civilna iniciativa zahteva, na podlagi opažanj in ugotovitev, vzpostavitev dobrega ekološkega stanja na območju okoli reke Mure, spremembo zakonodaje na lokalni, občinski in državni ravni, strog nadzor nad izvajanjem vseh sprememb v prostoru, načrtovanje prostorskega urejanja na način, da nobena predelava odpadkov v občini ne more biti sprejeta brez potrditve dveh tretjin občinskega sveta, revizijo okoljevarstvenih dovoljenj in postopkov, ki so privedli do obratovanja kompostarne. Po njihovem je nujno potrebna presoja vplivov na okolje, ki ga povzroča kompostarna. Povezave med razvojnimi občinskimi načrti in umeščanjem objektov, ki lahko imajo škodljive posledice za okolje, v lokalni prostor, se morajo preveriti.

“V trinajstih letih delovanja kompostarne podjetje Kogal nikoli, kljub številnim pozivom in prošnjam in dogovorom, da se razmere izboljšajo, ni doseglo stanja, ki ga zahtevata Okoljevarstveno dovoljenje in Zakon o varstvu okolja, torej na način, da se kompostiranje izvaja brez ogrožanja človekovega zdravja, zdravja živali in čezmernega obremenjevanja okolja, zato civilna iniciativa zahteva, da kompostarna preneha delovati. Za dosego tega cilja bo civilna iniciativa uporabila vsa pravna in druga sredstva, da bo ljudem zagotovljena temeljna pravica do zdravega okolja,” so še sporočili iz Civilne iniciative za zaprtje kompostarne v Ceršaku.