Štajerski in pomurski vinogradniki so letošnje trgatve začeli občutno pozneje kot lani, ko so se za razliko od letošnjega soočali s sušnim in vročim poletjem. V primerjavi z lanskim letom zamujamo za okoli dva tedna, je pa res, da je bil letnik 2022 drugi najzgodnejši po dozorevanju. Tadeja Vodovnik Plevnik, priznana strokovnjakinja za vinarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, pravi, da smo tako letos v povprečju zadnjih desetih let.
Prejšnji teden so s trgatvami začeli tisti vinogradniki, ki pridelujejo penine, v teh dneh pa trgamo zgodnje sorte, kot so muškat ottonel, ranina, rizvanec, …, kmalu bomo začeli s pobiranjem srednje poznih sort. Letošnje pridelovalno leto je bilo eno najzahtevnejših, zaznamovano s pogostimi neurji s točo. Ta ni padala v ozkih, ampak širših pasovih. “Na območju Radgonsko-Kapelskih goric je prizadetih skoraj 200 hektarjev vinogradov, na območju Svečine, Špičnika okoli 50 hektarjev, še dodatnih 100 v Halozah,” pojasnjuje Vodovnik Plevnikova. Dodaja, da je bilo zaradi velikih količin padavin varstvo vinske trte pred boleznimi zelo zahtevno: “Zlasti je težavo predstavljala peronospora, z višjimi temperaturami pa tudi oidij. Tudi zaradi tega bo precejšnji izpad pridelka.”
Nujna je selektivna trgatev
Ker lahko na grozdih s poškodovanimi jagodami v teh toplih dneh prihaja do ocetno-kislinskega vrenja, je nujno potrebna selektivna trgatev. “Takšno grozdje ne sme v prešo, poleg tega se tam, kjer grozdje ni bilo zdravo, pojavlja gniloba. Ob selektivni trgatvi bo pomembna tudi dobra priprava mošta na vrenje. Brez uporabe določenih bistrilnih sredstev, če želimo imeti zdravo vino, ne bo šlo.” Letošnje kisline sicer niso nižje kot lanske, so pa letos visoki PH-ji, kar posledično pomeni zelo zahtevno kletarjenje. “V moštu je po zadnjih analizah zelo nizka vsebnost kvasovkam dostopnega dušika, kar pomeni, da bo potrebno prehranjevati kvasovke med vrenjem. Svetujem, da vinarji prinesejo mošt na analizo na naš zavod.”
