Na območju Slovenije je v zadnjih letih povprečno 250 aktivnih gnezd štorkelj. Na območju Podravja (vključno z Dravinjsko dolino) se ta številka giblje okoli 70.
Ker smo letos priča deževnemu vremenu in ker so bile zlasti majske temperature nižje od povprečja, v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ocenjujejo, da bodo imele štorklje manj mladičev. Točnega števila v tem trenutku še ni na voljo, saj bodo natančen popis živali opravili konec junija in v začetku julija, ko bodo pregledali vsa gnezda in se pogovorili s skrbniki gnezd in bližnjimi stanovalci.
Glede na preživetveni mehanizem lahko iz gnezda vrže mladiča ali jajce
Tilen Basle, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pojasnjuje, da je deževno in relativno hladno vreme za štorkljine mladiče problematično. “V maju se mladiči ravno izvalijo iz jajc in potrebujejo največ skrbi staršev. Ti jim morajo prinašati hrano. Če je deževje dolgotrajno, starši težje najdejo hrano, obstaja pa tudi večja verjetnost, da se bodo mladiči, ko sta starša odstotna, podhladili. Starša se morata odločati, ali bosta sedela na mladičih ali se bosta odpravila po hrano.” Poleg tega imajo štorklje, podobno kot ljudje, preživetveni mehanizem, kar pomeni, da se raje odločijo za manj potomcev, ki so v boljši fizični kondiciji, kot da vzgojijo več šibkih mladičev. “Štorklja na podlagi vremena in razpoložljive hrane oceni, koliko mladičev bo lahko vzredila. Ima mehanizem, da iz gnezda vrže mladiča ali jajce, če oceni, da sezona ni dovolj dobra. Tak mladič pogine. Če bi se trudila vzrediti vse mladiče, bi lahko jeseni imela štiri fizično slabe mladiče, ki ne bi preživeli selitve v Afriko. Manjšemu številu mladičev tako da večje možnosti, da bodo kasneje preživeli.”
