Bober je bil v Sloveniji v preteklosti precej razširjen, nakar je v nekem obdobju izumrl in se nato znova pojavil. Po nekaterih podatkih se je na Slovenskem obdržal vsaj do 18. stoletja. Terezijanski kataster za mariborsko okrožje obravnava bobra kot lovno divjad še leta 1749, iz leta 1750 pa obstaja zapis, da je grad Vurberk dobil izključno pravico do lova bobrov ob Dravi, od nekdanjega Dogoškega broda do Ptuja, nam je pojasnila Martina Vida, mag. biologije in ekologije z naravovarstvom, sicer strokovna sodelavka Inštituta Lutra.

Najdlje naj bi se ohranil prav na Štajerskem 

"Po teh podatkih se sklepa, da se je bober na Slovenskem najdlje ohranil prav na Štajerskem. Na njegovo ne tako davno prisotnost v Prekmurju bi utegnilo kazati tudi krajevno ime Hodoš na Goričkem, saj je madžarska beseda za besedo bober, ˝hód˝. Od takrat naprej ni drugih podatkov in se sklepa da je konec 18. stoletja izumrl."

Lovili so ga zaradi kožuha, mesa in bobrovine

Podobno se je z njim dogajalo tudi v drugih evropskih državah in po svetu. Lovili so ga zaradi cenjenega kožuha, mesa in bobrovine. Bobrov kožuh je, kot nadaljuje sogovornica, poseben zaradi prilagoditev na vodno okolje, saj je kožuh vodoodporen in zelo gost (na kvadratni centimeter ima bober tudi do 24.000 dlak). Iz tega kožuha so izdelovali plašče, predvsem pa klobuke (iz bobrovega kožuha naj bi bil tudi Napoleonov klobuk). "V 15. stoletju se je cerkev odločila, da je bober lahko postna hrana, saj so ga označili in dojemali kot ribo (živi v vodi, na repu ima luske), tako da je bil priljubljena hrana. Bobra pa so lovili tudi zaradi bobrovine (castoreum). To je poseben analni izloček parnih vrečk, s katerim bober označuje svoj teritorij. Je pa bila zelo cenjena, saj so jo uporabljali kot naravno aromo vanilije, kot dodatek jedem, parfumom, tudi kot afrodiziak in zdravilo. Skratka zelo uporaben, vendar da so prišli do te bobrovine so bobre morali tudi ubiti."

Na Norveškem naj bi bil v 18. stoletju bober tako dragocena žival, da je en osebek stal toliko, koliko je povprečen kmečki delavec zaslužil v enem letu.

V Podravju in Pomurju se znova pojavi šele po letu 2003

V Sloveniji smo ga ponovno zabeležili šele leta 1998, na sotočju z Raduljo in Krko, šele po letu 2003 se je pojavil tudi na območju Podravja in Pomurja. V Sloveniji teh živali niso nikoli načrtno ponovno naselili, k nam se je vrnil po naravni poti (priplaval) iz sosednje Hrvaške. Tam so v letih od 1996 do1998 imeli obsežen projekt ponovne naselitve bobra, v katerem so iz Bavarske pripeljali 85 bobrov, ki so jih naselili na Savo, Dravo oziroma v njihove pritoke.

V Podravju je bober prisoten na območju Drave (glavna struga, stara struga, pritoki, Ptujsko jezero), Dravinje in Pesnice s pritoki. Najdemo ga na primer tudi v stoječih vodnih telesih, kot so Trojiško jezero, jezero Radehova, Perniško jezero … "Po naših ocenah je na območju Podravja in Pomurja od 138 do 172 družin, kar je od 387 do 825 bobrov," pravi Martina Vida. 

[[image_1_article_71688]]

Pozimi mu glavno hrano predstavlja drevesno lubje 

Bober je rastlinojeda žival. Poleti, spomladi in jeseni se večinoma hrani z zelenimi deli rastlin (listjem, poganjki, zelnatimi rastlinami), zahaja lahko tudi na bližje njive (koruza). Medtem ko pozimi, ko teh zelenih delov rastlin ni na voljo, bobru glavno hrano predstavlja lubje dreves. "Zato pozimi gloda in podira drevesa. Veje lahko tudi uporabi kot gradbeni material, za gradnjo bobrišč (domovanja) pa tudi gradnjo jezov (na manjših vodotokih, kjer ni dovolj vode). Bober s tem, da gloda in podira drevesa, ustvarja presvetljene površine v obrežnem pasu, s čimer omogoči rast drugih rastlin. Raziskave so dokazale, da se na območju, kjer je bober, pestrost rastlin poveča, prav tako lišajev in mahov."

Življenjska doba bobra v naravi je približno 10 do 12 let, torej mladiči, ki se zdaj hranijo z vrbo, se lahko hranijo s tisto vrbo, ki je izrasla iz drevesa, ki so ga podrli starši.

Bober tako po besedah naše sogovornice prispeva k pomlajevanju in regeneraciji obrežnih gozdov in njihovi heterogenosti. Na teh območjih se poveča tudi količina mrtve lesne mase, kar bistveno prispeva h kroženju snovi v naravi. Podrta in obglodana drevesa so lahko tudi zelo pomemben habitat za druge živali (žuželke, ptice, netopirje). "Podrta drevesa ali veje v vodotoku zagotavljajo zavetje ribam, dvoživkam, na kopnem pa tudi raznim žuželkam. Raziskave so dokazale, da je od 20 do 40 odstotkov gozdnih organizmov, vsaj v enem delu svojega življenjskega cikla, odvisnih od mrtve lesne mase v okolju. Dobro je vedeti tudi to, da so zaradi dolge evolucijske zgodovine sobivanja z bobrom avtohtone rastline (avtohtona obrežna vegetacija – vrbe, topoli, jelše, …) prilagojene na to glodanje. Ko jih bober začne glodati, poženejo več poganjkov, hitro rastejo in tudi rast korenin je hitrejša. Na ta način poskrbijo za hiter rast in obstoj."

Zakaj so bobrišča večkrat poplavljena?

Ker so bobrišča večkrat poplavljena, nas je zanimalo, ali je ta pojav povezan z regulacijami vodotokov. "Zagotovo je lahko eden izmed razlogov poplavljenih bobrišč regulacija vodotokov, prav tako gradnja hidroelektrarn, saj prihaja do velikih sprememb v nihanju vodne gladine. Zaradi regulacij vodotokov so ti vodotoki potisnjeni v ozke (˝ravne˝) kanale, kar povzroči, da na takih mestih v času večjih deževij, nalivov voda zelo hitro odteka in lahko tudi uničuje obrežni pas ter povzroča erozijo. Medtem ko na nereguliranih odsekih, kjer vodotok še meandrira ali ima neke rokave, voda nima take moči. Ta nihanja niso tako izrazita, pa tudi razlivno območje je lahko širše."

Če ob večjih vodotokih ni obrežne lesne vegetacije, bober išče primernejša mesta

Bober v okolju, kjer živi, potrebuje vodo in hrano. Omejujoč dejavnik v okolju je lahko razpoložljiva hrana ravno pozimi. Če ob vodotoku ni ohranjene sklenjene obrežne lesne vegetacije, bober pozimi nima dovolj hrane. "Torej na tistih območjih ob vodotokih, npr. v Pesnici, Dravi, Ščavnici, Ledavi ..., kjer je na večjih delih odstranjena obrežna lesna vegetacija in so samo goli košeni nasipi, bober nima dovolj hrane in se na takih mestih dolgoročno ne ustali. V teh primerih išče primernejša mesta in se umika na manjše pritoke," pojasnjuje Martina Vida. 

Z jezovi bober ustvarja in vzdržuje mokrišča

Bober gradi jezove zato, da si zagotovi stalen nivo vode (brez večjih nihanj) in dovolj vode. Po strokovni literaturi potrebuje vsaj 60 do 100 centimetrov globine. V vodi se počuti bolj varnega, je hitrejši, tam se razmnožuje, iztreblja, po vodi tudi lažje pride do hrane. Jezovi imajo, tako Martina Vida, v naravi zelo pomembno funkcijo. "Z jezovi bober pravzaprav ustvarja in vzdržuje mokrišča. Od leta 1970 smo izgubili že 35 odstotkov mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 odstotkov. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekosistemske storitve, ki so ključne za dobrobit ljudi in narave."

Mokrišča namreč:

- Zadržujejo vodo, kar je izjemnega pomena prav sedaj, ko so suše vse dolgotrajnejše, odtekanje vode s travnikov in polj pa je hitrejše.

- Nas ščitijo pred poplavami. Zaradi sposobnosti zadrževanja večjih količin vode omogočajo tudi počasnejše in enakomernejše odtekanje vode in s tem ublažijo moč poplav.

- Prispevajo k čistejši površinski in podzemni vodi; delujejo kot naravni filter in prečiščujejo vodo. Rastline mokrišč in mikroorganizmi vsrkajo in s pomočjo bioloških procesov predelajo škodljive snovi kot so pesticidi, gnojila in težke kovine. Tudi bobrovi jezovi (sama struktura) filtrirajo vodo in je voda dolvodno od jezu čistejša.

- So zaloga vode, iz katere se lahko napaja podtalnica.

- Uravnavajo lokalno mikroklimo.

- Prispevajo k zmanjševanju količine toplogrednih plinov; so ponor ogljika ter porabljajo dušik in ogljikov dioksid (v mokriščih so ugodni pogoji za rast rastlin). Mokrišča so v biološkem smislu eden najbolj produktivnih ekosistemov na zemlji, primerljivi z deževnimi gozdovi in koralnimi grebeni.

- So ključnega pomena za biodiverziteto: kar 40 odstotkov svetovnih živalskih in rastlinskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih.

Jezovi so lahko zelo različnih velikosti, širin, dolžin, zelo odvisno od samega vodotoka in struge vodotoka. Bobri imajo lahko na sovjem teritoriju tudi več manjših jezov, ne samo enega. Največji bobrov jez je v Kanadi. Meri kar 850 metrov v dolžino in je viden tudi iz vesolja.

Pomaga pri blaženju podnebnih sprememb

Martina Vida zaključi, da je bober pomemben tudi za človeka, saj nam s svojimi dejavnostmi pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. Bober namreč z gradnjo jezov in kopanjem stranskih vodnih kanalov ustvarja in vzdržuje mokrišča. S tem prispeva k blaženju poplav in suš, zmanjševanju količine toplogrednih plinov ter čistejši površinski in podzemni vodi. "Bober brezplačno opravlja številne storitve, za katere bi morali sicer najeti vodarje in gradbenike ter zato seveda tudi pošteno plačati. Bober nam torej zastonj nudi številne inženirske usluge, za svoje posege pa uporablja povsem naravne materiale, brez dragih, škodljivih in ne zmeraj učinkovitih umetnih regulacij in betoniranj."

Bobra želijo približati ljudem 

Omenimo še, da od leta 2020 v Sloveniji poteka evropski LIFE projekt z naslovom LIFE BEAVER Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami. Predvidoma bo trajal do aprila 2025. V sklopu projekta želijo na Inštitutu Lutra skupaj s partnerji iz Slovenije in Hrvaške bobra približati ljudem in napraviti sobivanje človeka z bobrom prijetnejše. Pri doseganju ciljev uporabljajo izkušnje in dobre prakse iz tujine. V okviru projekta ozaveščajo različne ciljne skupine o bobrih ter njihovi vlogi v ekosistemu. "V slovenski prostor prinašamo uspešne in cenovno ugodne rešitve za zmanjševanje konfliktov med bobrom in človekom zaradi podiranja dreves, lokalnih poplav za jezovi in podobno. Opažamo, da je v Sloveniji potreba po tovrstnih rešitvah vedno večja, zato je pomembno, da širimo ustrezne, pravilne in koristne informacije o bobrih in o možnih rešitvah."