Marsikdo ne ve, da je Boštjan Čukur ali bolje rečeno 6 Pack Čukur, pravzaprav profesor praktičnega pouka na mariborski Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor. Polaganja keramike ga je naučil oče, nato je delal pri prijateljih, kasneje pa nadaljeval z resnimi projekti. V glasbo je kasneje vkomponiral rime, ki so ga povezovale s keramičarskim poklicem, s poučevanjem pa pričel povsem po naključju, ko je nadomeščal profesorja, kasneje pa se kot profesor “prakse na gradbeni” tudi zaposlil. Predajanje znanja mladim ga nadvse veseli, kot sam pravi.

Edini v SV države s predmetom astronomija

Srednja gradbena šola ponuja osnovno izobraževanje po programu gradbeni tehnik, obenem pa tudi pester nabor poklicev, med katerimi lahko bodoči dijaki izbirajo programe pečar, polagalec keramičnih oblog, zidar, slikopleskar črkoslikar, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar in dimnikar. Poleg programa gradbeni tehnik pa dijaki lahko izberejo tudi program okoljevarstveni tehnik. Skrb za okolje je pri gradbeništvu namreč vedno bolj pomembno, uporaba naravnih materialov in zelenih virov pa je pomembno zaznamovala tudi gradbeno stroko.

Srednja gradbena šola ponuja osnovno izobraževanje po programu gradbeni tehnik, obenem pa tudi pester nabor poklicev, med katere sodijo pečar, polagalec keramičnih oblog, zidar, slikopleskar črkoslikar, izvajalec suhomontažne gradnje, tesar in dimnikar. Poleg programa gradbeni tehnik pa dijaki lahko izberejo tudi program okoljevarstveni tehnik.

Gimnazijsko izobraževanje je na gradbeni gimnaziji nekoliko bolj tehniško usmerjeno, kar pa se izkaže za nadvse uporabno pri kasnejšem študiju arhitekture, gradbeništva ali dizajna, kamor pa se sicer lahko vpišejo tudi dijaki z zaključenim programom gradbeni tehnik. “Dijakom je najbolj všeč razgibanost pouka, razgiban pouk in veliko ekskurzij, predvsem pri predmetu astronomija, kjer organiziramo nočna opazovanja,” pojasni Čukur in razloži, da so edina šola v SV delu Slovenije, kjer poučujejo predmet astronomija.

Foto: Boštjan Čukur, osebni arhiv

Športnikom prijazna šola, ki slovi po osebnem pristopu

“Šola ni prevelika, imamo majhne razrede in oseben pristop pri vseh programih. Dobro pa smo se prilagodili tudi učenju na daljavo. Naša velika prednost je, da smo bili na pouk na daljavo dobro pripravljeni, saj že s športniki ves čas delamo na daljavo, imamo kamere v učilnicah, kjer spremljajo pouk, konzultacije prek spleta in podobno,” razlaga Čukur in pojasni, da se šola, ki jo obiskuje tudi veliko profesionalnih mladih športnikov, ponaša s certifikatom olimpijskega komiteja.

Šola ni prevelika, imamo majhne razrede in oseben pristop pri vseh programih. Dobro pa smo se prilagodili tudi učenju na daljavo. Naša velika prednost je, da smo bili na pouk na daljavo dobro pripravljeni, saj že s športniki ves čas delamo na daljavo.

Oseben pristop pa je zagotovljen tudi pri komunikaciji z obrtniki, kjer dijaki opravljajo prakso. Vsako leto je veliko takšnih, ki delajo že v času šolanja, takoj po zaključenem izbobraževanju pa jih zaposlijo delodajalci, pri katerih so prej opravljali prakso. V prihodnje pa nameravajo bodoče delodajalce z dijaki povezati že v prvem letniku in jim zagotoviti kasnejšo zaposlitev.

Foto: Boštjan Čukur, osebni arhiv

“Spodbujamo jih tudi, da prakso opravljajo v domačem podjetju, v kolikor jim je to omogočeno,” razloži Čukur. Na srednji gradbeni šoli in gimnaziji se namreč zavedajo, da so le izkušnje pri kasnejšem delu tiste, ki štejejo, zato želijo dijakom omogočiti, da bi jih pridobili karseda največ. Veliko izkušenj pa pridobijo že med praktičnim poukom v delavnicah, kjer se učijo osnovnih veščin.

“Naš pouk poteka zelo razgibano, velikokrat gremo na teren v podjetja, kjer nam predstavijo delovni proces, sodelujemo pa tudi pri različnih dobrodelnih projektih, kjer dobijo poleg razgibanega urnika tudi nekaj več vpogleda v to, kako dejansko delo poteka,” opiše Čukur.

Včasih sem obnavljal stanovanja socialno šibkim, sedaj pa to delam tudi v sklopu šole. Skoraj vsako leto naredimo z zunanjimi deli dobrodelno zgodbo. Zakaj ne bi naredili nekaj dobrodelnega in se hkrati učili na terenu?

“Včasih sem obnavljal stanovanja socialno šibkim, sedaj pa to delam tudi v sklopu šole. Skoraj vsako leto naredimo z zunanjimi deli dobrodelno zgodbo. Zakaj ne bi naredili nekaj dobrodelnega in se hkrati učili na terenu?,” razlaga 6 Pack Čukur in obenem pojasni, da je sodelovanje velikokrat vzajemno, saj “tudi mi velikokrat potrebujemo pomoč in jo tako lažje dobimo”.

Foto: Boštjan Čukur, osebni arhiv

Dobro plačano delo in zagotovljena zaposlitev takoj po koncu šolanja

Gradbeništvo in rokodelski poklici sodijo med poklice, ki imajo v javnosti negativen prizvok, a so obenem iskani in cenjeni. “Vsi poklici, za katere izobražujemo, so deficitarni.Gradbeni poklici so poklici preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zelo iskani so na tržišču, zanje prejmeš štipendijo, zaposlitev je zagotovljena, zaslužek pa dober. Tudi zaposlitev na tem področju je zagotovljena,” pojasni Čukur in doda, da na šoli sodelujejo tudi z gospodarsko zbornico, da bi poklic približali potencialnim dijakom.

Vsi poklici, za katere izobražujemo, so deficitarni. Zelo iskani so na tržišču, zanje prejmeš štipendijo, zaposlitev je zagotovljena, zaslužek pa dober. Tudi zaposlitev na tem področju je zagotovljena.

“Zdi se mi nepotrebno, da uvažamo tujo delovno silo, pošiljamo ljudi na prekvalifikacije, ker potrebujemo določen kader, na vse to pa bi se lahko ustrezno pripravili že, ko se odločamo za vpis na srednjo šolo,” ugotavlja 6 Pack Čukur, ki se tudi izven šolskih delavnic trudi gradbene poklice približati mladim in preseči stigmo, ki jo prinašajo s seboj.

Foto: Boštjan Čukur, osebni arhiv