Boris Krabonja, profesor zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor, je Mariborčan, bolje poznan kot človek z velikim srcem. Človek, ki pomaga tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Tudi tokrat je na pomoč priskočil starejši gospe, ki ji je pretilo, da ostane brez stanovanja. Krabonja je s pomočjo dobrih ljudi zbral denar. Potem ko so mu sprva javili, da je gospa obdržala streho nad glavo je doživel šok. Gospa je ostala brez stanovanja.
»Ostal sem brez besed«
V tokratni zgodbi je Boris Krabonja želel pomagati gospe. Gospa je upokojenka, ki prejema pokojnino po svojem možu in znaša vsega skupaj 313 eurov. »Zaradi dolgov, so ji pred časom na Zavarovalnici Maribor (ZM) zagrozili s prodajo stanovanja. Tako se je tudi gospa obrnila name za pomoč in sicer v višini 1679 eurov, v kolikor se ta dolg z vsemi obrestmi vred ( znaša  cca 500 eurov) ne poplača bodo prodali njeno stanovanje, ki je po neki cenitvi vredno nekoliko več kot 55 000 eurov.«  Boris je tako 22.3. ob 20.33 uri pričel prositi ljudi za denar, da skupaj poplačajo dolg gospe, kar jim je tudi uspelo. 24.3. pozno popoldan je bil denar zbran.
»Vmes sem bil v kontaktu z ZM (ki so me kontaktirali) in bili zelo pripravljeni sodelovati. Celo pripravljeni so bili odpisati obresti in ostale zadeve, ki niso glavnica. Ne veliki petek ob 9 uri zjutraj je bila gospa na pogovoru na ZM in 15 minut čez deveto mi je sporočila, da je vse urejno, kar so mi potrdili tudi na ZM. Olajšanje in ponovno tisti občutek utrujenosti, ki je znak, da smo, s pomočjo 52 ljudi, ponovni zmagovalci.«
Nato pa velik šok. Ob 14.30 uri so ga poklicali iz ZM, če lahko pride na sestanek. »Zelo prijazno in korektno me je sprejel direktor področja tržnega komuniciranja in gospa s katero sva bila ves čas v navezi. Pojasnili so mi, da so žal stanovanje prodali. Meni se je zameglilo in ostal sem brez besed. Edina zadeva, ki me je begala je kdo in kako bo to povedal gospe I.«
Gospa je ostala brez stanovanja
Na vprašanje kaj bo sedaj z gospo pa odgovorja: »Mene sprašujete. Ne vem… Jaz to sprašujem Slovenijo, ker na kogarkoli se obrnem, ali mi ne odgovori, ali pa mi pojasnjuje v nekem čudnem jeziku “dejstva”, ki so povsem nerelevantna. Dejstvo je, da je gospa ostala brez stanovnaja in temu se reče BREZDOMSTVO.
Ali ponovno česa ne razumem?« Krabonja še dodaja, da misli, da je edini krivec sam. »Mislim, da sem edini krivec jaz, ker mi je mar za njo in se nisem obrnil v drugo stran, tam kjer ni njenega obraza… ali? Vem le to, da gospa I ni številka, ni nekdo, ampak je človek z imenom, priimkom, željami, strahovi, skratka ima vse kar imam jaz, ti, vi in mi vsi.
Razlikuje se le v tem, da je brezdomka.« Krabonja sicer dodaja, da kaj dosti več sam ne more narediti. Naredil je namreč vse kar je bilo v njegovi moči. »Edino kar vem, da ne bom tiho in se mi zdi, da zelo enostavno in na hitro prodajajo nepremičnine tistih, ki so pod pragom revščine, da za druge pa očitno veljajo druga pravila. Kaj bom naredil v tem trenutku, ne vem.«