Vstajniško gibanje je ob protestih prineslo tudi novo humanitarno društvo, imenovano Društvo 29. oktober. Nastalo je ob zavedanju, da ljudje na ulicah ne bodo rešili problemov. Eden izmed njegovih glavnih pobudnikov je Boris Krabonja, ki se sicer ne želi izpostavljati, a je kljub temu za portal Maribor24.si našel kakšno krepko besedo za slovenske politike.
Radarji prinesli humanitarno društvo
Vstajniško gibanje, ki je pred dvema letoma prebudilo Maribor, je poleg političnih premikov prineslo tudi novo humanitarno društvo – Društvo 29. oktober. Predsednik Boris Krabonja razlaga, da za njegovo ustanovitev ni bilo posebnega pobudnika; nastalo je kot posledica toka dogodkov. Skupina iz gibanja je namreč ugotovila, da na ulicah ljudje ne bodo rešili problemov. »Že res, da se je vse skupaj začelo zaradi radarjev. Večina ljudi sploh ni razumela dogodkov v Mariboru. Meni kot zgodovinarju je dokaj jasno, da ni šlo za revolucijo, ampak zgolj in le za navadni upor,« razlaga Krabonja, ki meni, da zgolj z govorjenjem ne bomo spremenili naše družbe. »Ker vem, da na ulicah težko kaj rešim, sem sklenil, da mi je dovolj. Dovolj mi je vseh teh „neobljub“, ki jih doživljam od trenutka, ko je prišlo do osamosvojitve, za katero se danes zdi, da je bila le poteza perverznih politikov, ki so ugotovili, da jim ta „velikopotezna“ zgodovinska akcija omogoča bogatenje.« Tudi zato se humanitarno društvo imenuje 29. oktober, »da ne bi slučajno kdo pozabil, da smo še zmeraj tukaj.«
To ni dober podatek za aktualno politiko
Boris Krabonja sicer velja za preprostega človeka, ki se ne želi izpostavljati. Prav tako ne želi govoriti o funkciji, ter o tem kdo je bil pobudnik njihovega društva. Pravi, da je pomemben le njihov moto – solidarnost, humanost in tovarištvo. »Funkcije nimam in jo imam,« pravi in nadaljuje: »A res potrebujemo funkcije, če se držimo prejšnjih treh temeljnih načel? V kolikor pa me sprašujete po papirologiji, piše na papirju predsednik – povsem nepomembno dejstvo.«
V društvo sicer deluje šest članov. Krabonja je vesel, da imajo vsak teden nove ljudi, ki so pripravljeni delati brezplačno. K njim namreč prihajajo ljudje z idejami, za katere so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas. »Ja, vsak teden nas je več. To ni dober podatek za aktualno politiko,« v smehu dodaja.
Koliko ljudem pomagamo, so le številke
Društvo deluje na družbenem omrežju Facebook z nazivom: »Boris Krabonja 29. oktober«, v nastajanju pa je tudi spletna stran. Nazadnje so pomagali Dušanu Lebarju: »On je bil le eden izmed ljudi; niti slučajno pa ne zadnji ali največji problem. S skupnimi močmi smo v manj kot 48 urah pokrili okrog 1600 evrov dolga, zaradi katerega bi izgubil streho nad glavo.« Krabonja priznava, da pa se v društvu nimajo volje ukvarjati z institucijami: »Raje se ukvarjamo s sodržavljani. Pristojne institucije imajo vedno isto pojasnilo: da ne vedo, da nimajo časa, da se utapljajo v delu ali pa da ni v skladu z zakonodajo.«  Na vprašanje koliko ljudem so do sedaj že pomagali pa odgovarja, da ne ve: »Tudi sicer ne vodimo prav nobene statistike. Nikoli in nikdar ne bomo o tem pisali in govorili. Imamo vse zabeleženo, vendar so to podatki, ki so le navadne številke.«
Ker so v društvu popolni začetniki, so se odločili, da bodo delali majhne korake k velikemu cilju. »Da se znebimo desnih in levih, pa tudi sredina nam gre na jetra. Ta del pa samo zato, da vržem kost političarjem,« v smehu zaključuje Krabonja, ki si želi, da bi bili v prihodnosti prepoznavni le po njihovem temeljnem motu.