“Nutrij načeloma na našem koncu ni, torej bi morali v tem primeru govoriti prej o izjemi. Najbrž je šlo za pižmovko, ki je nutriji precej podobna, kar ju druži pa je podoben habitat,” je pojasnil Izidor Cojzer z Zavoda za gozdove Slovenije. Prva poročila o pojavu nutrij na območju današnje Slovenije izhajajo iz let 1936 in 1937, ko so jih v naše kraje iz Južne Amerike uvozili za potrebe krznarske industrije. Nekateri viri navajajo, da so po opustitvi krznarstva živali pobegnile iz gojitvenih farm in se naselile v bližnje okolje – po podatkih lovskih evidenc pa je razvidno, da je v zadnjih nekaj letih nutrija kar uspešno zavzela precejšen del Slovenije. Tako so bila do sedaj zabeležena opažanja na območjih Primorske, Gorenjske, Štajerske, v Pomurju, Posavju, Zasavju in Ljubljanskem barju.
Pižmovka izredno prilagodljiva vrsta
Ekološko sta si nutrija in pižmovka zelo podobni, zato tudi tekmujeta za hrano in prostor, kjer se pojavljata skupaj. Vendar sobivanje ni pogosto (vsaj ne v velikih gostotah), ker je nutrija najpogosteje v celinskih vodah, medtem ko ima pižmovka raje slane vode in mokrišča. Neposrednih dokazov o tekmovalnosti med vrstama sicer naj ne bi bilo, vendar se je z odstranitvijo nutrij, kjer so soobstajale s pižmovkami, populacija slednjih hitro povečala. Kjer se pojavljajo skupaj, je nutrija vedenjsko dominantna nad pižmovko, verjetno zaradi velikosti telesa. Poleg tega nutrije včasih tudi zavzamejo brloge pižmovk, pojasnjujejo v društvu Lutra.
Pižmovka je srednje velik glodavec, ki živi na obvodnih območjih. Izvira iz Severne Amerike, od koder je bila prinešena v dele Evrope, Azije in Južne Amerike. Pižmovka je uspešna vrsta v različnih podnebjih in življenjskih okoljih, je vsejeda in zelo prilagodljiva žival.
Pižmovka je srednje velik glodavec, ki živi na obvodnih območjih. Izvira iz Severne Amerike, od koder je bila prinešena v dele Evrope, Azije in Južne Amerike. Pižmovka je uspešna vrsta v različnih podnebjih in življenjskih okoljih, je vsejeda in zelo prilagodljiva žival.
Odrasla pižmovka je dolga od 40 do 60 cm, skoraj polovico od tega predstavlja rep, in tehta med 0,7 in 1,8 kg. Pokrita je s kratko, gosto dlako srednje do temno rjave barve. Trebuh je nekoliko svetlejši in se s starostjo delno sivo obarva. Krzno ima dve plasti, kar ščiti žival pred hladno vodo. Dolgi rep je pokrit z luskami namesto z dlako in je rahlo bočno sploščen. Žival si z njim pomaga pri plavanju. Ko hodi po kopnem, se rep vleče po tleh.
Pižmovke preživijo velik del časa v vodi in so na življenje v vodi zelo dobro prilagojene. Pod vodo lahko vzdržijo 12 do 17 minut. Njihova telesa so manj občutljiva na povečanje koncentracije ogljikovega dioksida, tako kot pri tjuljnih in kitih. Ušesa lahko zaprejo in tako preprečijo vdor vode v sluhovod. Zadnje okončine so na pol prekrite s plavalno kožico, vendar se pri plavanju v glavnem poganjajo in krmarijo z repom.
Nutrije skorajda iztrebili zaradi krzna
Nutrija ali bobrovka pa je velik rastlinojedi glodavec. Živi v vodi ali na obvodnih področjih, najdemo pa jo lahko v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji. Po videzu spominja na veliko podgano; odrasle živali tehtajo med 5 in 9 kg ter merijo od 40 do 60 cm v dolžino brez repa, ta meri dodatnih 30 do 45 cm. Nutrije imajo grobo dlako temno rjave barve s svetlim predelom okrog smrčka. Najlaže jih je prepoznati po živo oranžnih sekalcih in plavalni kožici na zadnjih nogah.
Vrsta izvira iz zmernih predelov Južne Amerike, kjer so jo zaradi lova z namenom pridobivanja kožuha skoraj iztrebili. Konec 19. stoletja je tako nastalo več farm nutrij, najprej v Argentini, kasneje pa tudi v Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Živali, ki so ušle s teh farm, so se pričele v novem okolju uspešno razmnoževati in postale marsikje nadloga, saj zaradi agresivnosti še danes izrivajo avtohtone vrste, uničujejo obrežno rastlinje in povzročajo škodo na zgradbah. Nutrijo je zato obravnavana kot invazivna vrsta, v številnih državah pa so bile tarča obsežnih programov iztrebljanja.
Pižmovko včasih zamenjajo z nutrijo, ki je tudi glodavec živeč ob vodi in izvira iz Južne Amerike. Pižmovka je manjša, bolj prilagojena hladnejšemu podnebju, in ima bočno sploščen rep, medtem ko je rep nutrije okrogel in podoben podganjemu. Najhitreje se nutrija loči od pižmovke po velikosti, saj je večja, ima okrogel rep ter tipične sekalce rumene barve.
Zaradi njune podobnosti ju lahko zamenjamo, a vrsti ločujejo precejšnje razlike. “Pižmovko včasih zamenjajo z nutrijo, ki je tudi glodavec živeč ob vodi in izvira iz Južne Amerike. Pižmovka je manjša, bolj prilagojena hladnejšemu podnebju, in ima bočno sploščen rep, medtem ko je rep nutrije okrogel in podoben podganjemu. Najhitreje se nutrija loči od pižmovke po velikosti, saj je večja, ima okrogel rep ter tipične sekalce rumene barve,” še razlaga Cojzer.