Na konferenci se skupaj pričakuje preko 300 prispevkov in 1000 udeležencev iz več kot 20 držav, zlasti iz Evrope. Namen konference je predstaviti delo institucije širši javnosti in vključiti študente v raziskovalno delo, pri katerem bodo sodelovali vrhunski znanstveniki in strokovnjaki iz domačih in tujih univerz. Predstaviti želijo svetovne trende iz različnih akademskih področij in znanstvenih disciplin.
Sekcije in okrogle mize o pomembnih vprašanjih
Konferenca se bo odvijala v posameznih sekcijah, v katerih bodo predstavili tudi magistrske in doktorske programe na AMEU, v večini tiste, ki jih v Sloveniji sicer ni. Prof. dr. Ludvik Toplak je posebej ponosen na študijske programe, ki jih druge univerze v našem prostoru ne izvajajo: »Eden takih je arhivistika in dokumentologija, drugi je avtizem – študij bo ponujal inkluziven program, ki se bo ukvarjal s vključevanjem avtističnih otrok v družbo in v delo. Ponudili bomo še študij logopedije – v Sloveniji je na tem področju neverjeten deficit. Pripravljamo tudi študij socialne gerontologije – aktivno in produktivno staranje. Konferenca se bo torej posvečala tem posameznih vprašanjem.« Na Alma Mater so akreditirali tudi akademski študijski program Ples – koreografija z baletom, ki je v Sloveniji prvi in edini visokošolski program s področja plesne umetnosti. Na konferenci bodo verificirali tudi magistrski program.
Prvič tudi program v angleškem jeziku
Na znanstvenem srečanju bo predavalo deset predavateljev in profesorjev iz tujine, letos bodo prvič predstavili mednarodno sekcijo v angleškem jeziku na področju fizioterapije. Dr. Tanja Angleitner Sagadin je ponosna na pester tridnevni program: »Imamo okroglo mizo in pogovor o temi digitalna humanistika, imamo pogovor o volilnem sistemu, potekala bo tudi konferenca na temo arhivov. Veseli smo in ponosni, da imamo takšen odziv, tudi študenti bodo aktivno vključeni. Na dodiplomski stopnji se vključujejo bolj pasivno – s poslušanjem in oddajanjem povzetkov, magistri in doktorji znanosti pa tudi sami prispevajo z referati in so aktivno vključeni.« Letos beležijo rekordno število prijavljenih referatov, okoli 350, kar je tudi odraz mednarodne povezanosti programov z najvišjim deležem tujih študentov v Sloveniji. Paralelno z ostalim dogajanjem, se bo odvijala še plesna konferenca: »Imamo predstavnike sedmih držav jugovzhodne Evrope, zahodnega Balkana – nekateri so naši študenti, nekateri predavatelji in strokovni sodelavci. Ponosni smo, da smo uspeli v sklopu plesne akademije umestiti referate v tri sklope: izobraževanje na področju plesa, balet in sodobni plesi,« razlaga Angleitner Sagadinova.
Velik dogodek za arhiviste
Mednarodno najodmevnejši program znanstvenega zasedanja je 9. konferenca arhivskih znanosti slovanskih držav, kjer bodo predstavniki nacionalnih arhivov vseh slovanskih držav razpravljali o vlogi in pomenu arhivov ter digitalizaciji arhivskega gradiva v sodobni družbi: »Arhivistika spreminja svoj način dela od tako imenovanih klasičnih arhivov na področje digitalnih arhivov. Ta preskok oziroma znanja, ki jih mora imeti tisti, ki želi urejati arhive se iz dneva v dan spreminjajo. Najti moramo način, kako bomo usposobili ljudi, ki bodo znali organizirati tudi elektronske arhive,« pravi dr. Peter Pavel Klasinc, ki se z arhivistiko ukvarja že 50 let. Prejšnji teden so na AMEU kot edini v tem delu Evrope akreditirali doktorski študij te panoge.
Okrogla miza o novi volilni zakonodaji
Veliko zanimanje vzbuja debata z naslovom Volilni sistem: kako naprej?, kjer bodo sodelovali vrhunski pravni strokovnjaki. Eden izmed ključnih členov okrogle mize je dr. Jurij Toplak, ki pravi, da bodo obravnavali volilni sistem, ki je v neskladju z ustavo: »Volilni okraji niso oblikovani tako, kot zahteva ustava – to pomeni, da naslednjih volitev ne smemo imeti po takšnem sistemu, kot do sedaj. Minilo je eno leto od zadnjih volitev državnega zbora in po mednarodnih standardih se zadnje leto volilne zakonodaje ne sme spreminjati. To pomeni, da imamo samo še malo časa, da spremenimo volilni zakon – med političnimi strankami in v stroki pa niti približno ni soglasja kakšna naj bo rešitev.« Ukvarjali se bodo tudi z dostopnostjo volišč za invalide: »To sta dve odločbi ustavnega sodišča, ki jih mora državni zbor čim prej uresničiti in okrogla miza bo prispevala k temu, da se bi stroka poeenotila glede tega, kakšna rešitev je najboljša,« se nadeja dr. Toplak.