Drava ponuja mnogo rekreativnih doživetij, saj omogoča ukvarjanje s kopico vodnimi športi in tudi pester ribolov. Ob nabrežjih so urejene sprehajalne in kolesarske poti, ki se vijejo ob znamenitostih mesta. Od Lenta, mimo Koblarjevega zaliva, poteka splavarska učna pot, ki se zaključi na Mariborskem otoku in akumulacijskemu jezeru. Posebnost je tudi Drava center, ki ponuja mnoge športne aktivnosti in Krajinski park Drava, ki se nahaja med Mariborom in Ptujem.

Ali veste, kje Drava izvira?

Reka Drava je desni pritok Donave in izvira v severovzhodni Italiji na Toblaškem polju v Pustriški dolini pri mestecu San Candido na južnem Tirolskem, blizu meje z Avstrijo. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, po hrvaško-madžarski meji in se pod Osijekom pri vasi Aljmaš izliva v Donavo. Proti Sloveniji začne teči od Beljaka, ko vstopi v širno Celovško kotlino, od koder teče večinoma proti vzhodu, skozi dvojezični slovensko-nemški Rož. Od tod nadaljuje prek niza pretočnih hidroelektrarn, skozi gričevnato Podjuno in malo niže pri vasi Vič vstopi v Slovenijo. Do Maribora priteče skozi Dravograd, od koder vstopi v slikovito Dravsko dolino med Kozjakom na severu in Pohorjem na jugu, kjer drugo za drugim poganja šest hidroelektrarn. Na poti iz obeh strani pridobiva številne hudourniške pritoke in se od Ruš, po široki, gosto naseljeni dolini spusti do Maribora.

Najstarejša hidroelektrarna je slovenska

Na Dravi je kar 21, večinoma pretočnih hidroelektrarn. Deset jih je v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je Fala, ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je pričela pet let kasneje. Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih prejšnjega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, to sta Zlatoličje in Formin in sta kanalskega tipa. To pomeni, da ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje Dravske elektrarne Maribor.

Kako je reka oblikovala mariborsko življenje

Predvsem izgradnja hidroelektrarn je po drugi svetovni vojni povsem spremenila podobo in gospodarstvo v Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom. Veliko žag in mlinov na Dravi sicer ni bilo, saj je bila njena struga preširoka in predivja – mlini so bili zato v večjem obsegu nameščeni ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, tako je nastala tovarna lepenke v Podvelki, ki je bila ustanovljena leta 1930 in tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je istega leta prenehala obratovati. Nekoč je reka veljala tudi kot zlatonosna, saj je prinašala dragoceno rudo iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Z dejavnostjo izpiranja zlata so se Mariborčani ukvarjali do leta 1940.

Cvetoča doba splavarstva

Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. stoletju, najbolj pa je cvetelo v 19. stoletju. Zamirati je začelo ob izgradnji dravske železnice, povsem pa je ugasnilo ob začetku druge svetovne vojne. Splavarji so prevažali največ desk in drugega žaganega lesa, poleg tega pa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle in podobno. Splavarska pot je potekala do Maribora, Ptuja in Varaždina, ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva. Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke. Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih leta 1940 opisal pisatelj Anton Ingolič.

Izjemna raznolikost flore in favne

Porečje reke je dom več kot devetdesetim vrstam ptic in petdesetim vrstam rib. Vsem ljubiteljem kamnin bosta zagotovo vzbudili pozornost dve zanimivi nahajališči zaščitenih kamnin – Huzarski skok in Vražje skale. V topli vodi, ob zajezitvah, odlično uspevajo ribe kot smuč in ščuka, potočna zlatovčica in linj. Da bi ustvarili gnezdišča in lovske revirje za ptice, so ob spodnji Dravi uredili umetne otoke, zalive in mlake.

Drava kot nepoštena sestra

K prepoznavnosti reke Drave je doprinesla tudi stara slovenska ljudska pravljica o treh sestrah – Dravi, Savi in Soči. Tri reke se odločijo za tekmovanje, da bi ugotovile, katera pride prej do morja. Ko so zvečer legle k počitku, se reka Drava odloči, da se bo odpravila proti morju in tako povečala možnosti za zmago. Zjutraj se je prebudila reka Sava in ugotovila, da je starejša sestra že odrinila na pot. Sklenila je, da mlajše sestre Soče ne bo budila in si bo tako pridobila prednost. Zato hitro odbrzeli proti morju. Ko se je Soča zbudila in opazila, da sta jo starejši sestri prevarali, je v besu zbrala vse svoje vode in valovje in po najkrajši možni poti mahnila proti morju. Drla je skozi soteske in skale. Tako je reka Soča prva prispela do morja. Drava in Sava sta tipična lika starejših in hudobnih sester, ki imata nepoštene namene, Soča pa je najmlajša in tudi poštena. Na koncu zmaga, saj v ljudskih pravljicah dobro vedno zmaga nad slabim.