Le malo industrij je bilo ob krizi zaradi COVID-19 tako prizadetih, kot sta to bila gastronomski in turistični sektor, ki sta po vsem svetu doživljala številna odpuščanja. Napovedi so bile zelo slabe in mnogi strokovnjaki so mnenja, da bo potrebnih še nekaj let preden se gastronomska in turistična dejavnost postavita na noge. Nedavni maturanti in tudi diplomanti so postavljeni pred dejstvo, da je trg dela trenutno zelo slab in iščejo načine, kako svoje spretnosti uporabiti v drugih panogah.

Menjati poklicno panogo ali vztrajati naprej?

Poleg iskanja in ustvarjanja novih priložnosti pa se mnogi maturantje kljub trenutni krizi odločajo za nadaljnji študij ali druga dodatna izobraževanja, v upanju da bodo do trenutka, ko se trenutna kriza umiri, pridobili dodatne kvalifikacije. Vprašanje, ki se pa poraja vsem tistim, ki so tik pred vpisom na srednješolske programe turizma in gastronomije pa je, če so te panoge še zmeraj tiste, ki ustvarjajo poklice prihodnosti in ali bosta gastronomija in turizem sploh še kdaj ponovno zacvetela.

Odgovora na to vprašanje nima nihče. Zagotovo pa oživitev gostinske in turistične industrije ne bo enotna. Zaenkrat se zaradi tveganj in omejitev povezanih s COVID-19 velik poudarek namenja domačemu turizmu kot sredstvu za obnovo gospodarstev. Nekatere države že imajo zelo uspešen domači turizem, spet druge pa bodo na tem področju morale biti inovativne in veliko raziskovati, vlagati in eksperimentirati, da privabijo stranke, ki pred tem niso niti razmišljale o dopustovanju v svoji domovini.

Ali še obstaja upanje za gastronomsko in turistično industrijo?

Kljub vsem pomislekom, ki se mladim pred vpisom na različne učne programe porajajo pa ne smemo pozabiti, da smo ljudje socialna bitja in da komaj čakamo na druženja ob dobrem kozarcu vina in izvrstnih jedeh v naši priljubljeni restavraciji. Ljudje se bodo zagotovo želeli znova povezovati, ko bo seveda to varno. Prav tako smo ljudje kulturno radovedna bitja in potovanja so tista, ki nas ženejo in imajo na nas pozitiven učinek, ki presega osebne koristi. Turistična industrija zagotavlja stalno promocijo in ohranjanje kulturne dediščine in hkrati podpira gospodarsko preživetje skupnosti, ki imajo premalo sredstev. Kako bo izgledal postpandemični svet ostaja zaenkrat še neznanka, vendar pa bo to zelo odvisno od iznajdljivosti in strokovnega znanja turističnih strokovnjakov. Zagotovo bo po umiritvi krize zaradi COVID-19 prišel čas, ko bosta gastronomska in turistična dejavnost ponovno v porastu in bo prisotno pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra, takrat pa bo tovrstna izobrazba vsekakor velika prednost. Razloga za to, da obupamo resnično ni. Potrebno bo nekaj časa, da se stvari postavijo nazaj na staro, vendar bomo s skupnimi močmi to zagotovo dosegli.

Zagotovo bo po umiritvi krize zaradi COVID-19 prišel čas, ko bosta gastronomska in turistična dejavnost ponovno v porastu in bo prisotno pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra, takrat pa bo tovrstna izobrazba vsekakor velika prednost. Razloga za to, da obupamo resnično ni. Potrebno bo nekaj časa, da se stvari postavijo nazaj na staro, vendar bomo s skupnimi močmi to zagotovo dosegli.

Kam v Mariboru po izobrazbo o gastronomski in turistični industriji?

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru ponuja tri programe za vse tiste, ki menijo, da bi jih lahko tovrstna izobrazba pripeljala do želenih ciljev. Osnovnošolci, ki so letos tik pred pomembno odločitvijo in bi jih zanimalo izobraževanje na SŠGT lahko izbirajo med več programi.

Med katerimi programi lahko izbiramo?

Prvi je program za gastronomske in hotelirske storitve, ki je triletni program poklicnega izobraževanja, s katerim dijaki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo za pomočnike kuharja in pomočnike natakarja ter poklicno kvalifikacijo in srednjo poklicno izobrazbo za gastronom hotelirje. Poklicno kariero se po koncu šolanja da graditi v kuharstvu, strežbi ali gostinskemu hotelirstvu. Udeleženci programa se lahko zaposlijo v različnih gostinskih in turističnih podjetjih, v hotelih ali restavracijah, gostiščih s sobami, penzionih, družinskih hotelih ali na turističnih in izletniških kmetijah. Izobraževanje v stroki je možno nadaljevati takoj po zaključnem izpitu v programu poklicno-tehniškega izobraževanja. Lahko pa se udeleženci programa odločijo

Program za gastronomskega tehnika je pa pravzaprav nadaljevanje 3-letnega programa za gastronomske in hotelirske storitve. Gastronomski tehnik pa je neke vrste gostitelj, ki vodi strežbo in pripravo jedi ter organizira poslovanje gostinskih obratov.

Naslednji je program gastronomije in turizma, ki je pa štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja, ki omogoča pridobitev strokovne izobrazbe gastronomsko-turistični tehnik. Po koncu šolanja sicer dijaki ne pridobijo nacionalnih  poklicnih kvalifikacij. Po koncu izobraževanja dijaki obvladajo administrativne spretnosti, kot so knjiženje in načrtovanje poslovnih dogodkov, organiziranje dela in izpolnjevanje poročil in tabel. Gastronomsko-turistični tehnik mora prav tako znati animirati goste, poznati kulturno dediščino ter se spoznati na kulinariko.

Poleg zgoraj omenjenih programov pa srednja šola za gostinstvo in turizem razpisuje tudi razne programe za izobraževanje odraslih ter tudi usposabljanja za pridobitev več različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij.  Ne smemo pa pozabiti omeniti tudi priljubljen tečaj za baristo, ki se ga je možno udeležiti na SŠGT.

Več o programih in izobraževanju na SŠGT v Mariboru si lahko preberete na https://www.ssgt-mb.si/.