Kot je znano je Občina Hoče-Slivnica na seji sprejela odločitev o poseku okoli 77 hektarjev Rogoškega gozda, z namenom nadomestiti izgubljena kmetijska zemljišča zaradi izgradnje tovarne Magna – Steyr, ki naj bi sprva zaposlovala okoli 400 ljudi. Dela naj bi se predvidoma pričela že junija, a kot izpostavljajo v civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd, so problemi izgradnje tovarne in predvidenega poseka gozda veliko širši kot je videti na prvi pogled, in sicer: uničenje naravnega okolja, okrepitev orkanskih vetrov (škoda na nepremičninah in pridelkih), zmanjšanje raznolikosti živalstva in rastlinstva, poslabšanje kvalitete zraka, poslabšanje kvalitete pitne vode, povečanje obremenitve zemlje s pesticidi in gnojili, drastičen padec vrednosti nepremičnin in padec same kvalitete življenja.
»Vlada naj tehtno premisli«
Tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z okoljevarstvenim vidikom projekta Magna. »Tovarna avtomobilskega giganta bo imela takojšnji učinek na gospodarstvo širše regije, a dejstvo je, da bo zagotovo imela ogromen negativen vpliv tudi na okolje v regiji,« je prepričan Čuš. Pomembnejši vplivi na okolje, večja občutljivost okolja ali možnost posrednega vpliva na zdravje in varnost ljudi se zaradi proizvodne dejavnosti pričakujejo predvsem pri kakovosti zraka, površinskih voda, podzemnih voda in rabe tal. Za vsa področja so tako po njegovem nujni omilitveni ukrepi, ki predhodno onemogočajo onesnaženje.
Vlado RS tako sprašuje:
1. S kakšnimi ukrepi bo država zagotovila, da ne bo negativnih učinkov na okolje in kakovost življenja?
2. Ali Vlada RS razmišlja o kakšni neodvisni študiji, ali pa že razpolaga s kakšnimi podatki in še jih ni v javnosti?
3. Kaj bo država storila v primeru nepredvidenih ter neljubih dogodkov ali hujših posledic za okolje, kot je predvideno?
4. Kako nameravate rešiti Rogoški gozd?
5. Pozivam vas, da še enkrat tehtno premislite posledice te investicije in razmislite o boljših lokacijah.
Zamolčana ekološka katastrofa in rakotvorne snovi
Tudi Bernard Nežmah, kolumnist Studia City, je mnenja, da bodo za ceno izgradnje tovarne pričele nad vladnimi zakoni vladati zahteve mednarodnih korporacij, obenem pa gre za napad na človekove pravice tamkajšnjih kmetov. Boris Vezjak ob tem na svojem blogu navaja, da bosta Maribor in Hoče dobila z Magno največjega onesnaževalca v regiji, kar je bilo do sedaj zamolčano.
»Namesto ogroženosti vode, zemlje, posega v kmetijska zemljišča in podtalnico itd. je očitno v Poročilu o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus podjetja Magna Steyr v veliki meri zamolčan najpomembnejši del: vpliv emisij snovi v zrak. V praksi to pomeni, do bo na letni ravni z proizvodnje izpuščenih kar do 24.500 kg zdravju škodljivih in rakotvornih snovi. Se pravi: organske spojine (TOC), nikelj in njegove spojine (Ni), fluor in njegove spojine (HF), žveplov dioksid (SO2), anorganske spojine klora (HCl). Kar ustreza kar 60 odstotkom celotne količine zdravju škodljivih onesnažil, ki so jih v letu 2015 v zrak izpustili vsi industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa, na območju občin Maribor, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Ruše, Miklavž in Starše. Poleg tega bo iz proizvodnje v zrak letno izpuščenih še do 35 ton ogljikovega monoksida (CO), 40 ton dušikovih oksidov (NOx), ter 5 ton prahu, ki je prav tako med bolj nevarnimi za zdravje ljudi. Pozor: velja le za začetno fazo projekta, tj. prvo lakirnico. Ob drugi lakirnici in preostalih obratih se vrednosti ustrezno povečajo.«
Astme pri otrocih že sedaj preveč
Kot dodajajo v civilni iniciativi Rešimo Rogoški gozd, se zemljišča, ki bi jih pozidali s projektom Magna, uvrščajo med zgornjih 6 odstotkov kmetijskih zemljišč Slovenije, občina Hoče-Slivnica pa po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na področju mikrobiološke kvalitete vode ter pojavnosti astme pri otrocih in mladostnikih v negativnem smislu že sedaj odstopa od državnega povprečja. »Namesto, da bi se v občini usmerili v reševanje tega problema, bodo v Rogozo pripeljali še več kmetijskih površin in krajane prikrajšali za gozd,« so ogorčeni Rogožani.