“Letalska povezava z Münchnom in Antwerpnom je sicer majhen korak v primerjavi z našimi velikimi strateškimi načrti, ki pa seveda čakajo na ustrezno širitev infrastrukture na letališču, torej podaljšanje vzletno-pristajalne steze, kar bo omogočalo pristajanje tudi velikih letal, kot je A330,” je dejal Bobek.

Poleti nekoliko drugačen vozni red na rednih linijah

Ob tem je spomnil, da so njihovi lastniki podprti predvsem s kitajskim kapitalom in povezava s to državo še naprej ostaja osnovna ideja razvoja letališča. Zdaj gre zato šele za prvi korak oživljanja prometa, zato je še posebej pomembno, da bi se linija obdržala. Po njegovih besedah dogovor z VLM Airlines velja do 26. oktobra, bodo pa v poletnem voznem redu čas prihodov in odhodov spremenili na nekoliko zgodnejšo uro.

Povezava s Hrvaško bolj čarterske narave

Lanski poletni poskus povezave s Splitom in Dubrovnikom se jim ni najbolj posrečil, a Bobek pravi, da je v tistem primeru šlo za precej “ad hoc” linijo, ki je vskočila sredi poletne sezone v avgustu in je imela bolj značaj čarterja. Tokrat se mu zdi, da gre za bolj resno linijo, ki je primerna tako iz poslovnega kot iz turističnega vidika, München pa je lahko tudi odlično izhodišče za lete naprej.

Želijo si povezave z Beogradom

“Morda je prevoznik nekoliko pozno začel z oglaševanjem linije, a menim, da je še dovolj časa za to, da skupaj poskrbimo, da bi se prijela,” je optimističen Bobek, ki tega, kakšna mora biti zasedenost letala, da bi VLM vztrajal pri liniji, ni želel komentirati. Je pa poudaril, da uvedba nove linije kar nekaj stane, a nekje je treba začeti.

Prav veliko konkretnih korakov za letošnje leto Bobek še ne more napovedati, pravi pa, da se ves čas trudijo okoli novih zgodb, prav tako niso vezani zgolj na VLM Airlines, ki si z njimi sicer deli istega lastnika, podprtega s kitajskim kapitalom. Zagotovo si želijo več linij, znano je tudi, da so bile v igri kombinacije za povezavo z Beogradom.

V igri tudi nizkocenovniki, upajo tudi na čarterske prevoze v poletju

Na vprašanje, ali so Adrio odpisali iz svojih načrtov, je dejal, da nikakor ne, da pa se mu prej zdi obratno. To je po njegovem precej čudno, glede na to, da imamo v Sloveniji tri mednarodna letališča, nacionalni prevoznik pa favorizira samo enega in s tem zanemarja prebivalstvo v severovzhodnem delu države.

Direktor mariborskega letališča ob tem dodaja, da ves čas razmišljajo tudi o nizkocenovnikih, ki so vedno v igri, a je jasno, da ti za sodelovanje terjajo tudi finančne oblike sodelovanja. Zaveda se, da so v zadnjem času nekoliko zanemarili tudi sodelovanje s turističnimi agencijami za čarterske prevoze v poletnem obdobju, a upa, da jim letos še uspe skleniti kakšen dogovor.

Na prihodkovni strani Aerodrom absolutno zaostaja

Družba Aerodrom Maribor s 40 zaposlenimi brez podpore lastnikov ne bi preživela, še dodaja, še posebej zdaj, ko so se z dolgoročnim najemom letališča obvezali mesečno državi plačevati 95.000 evrov najemnine, medtem ko je pred podpisom pogodbe družba prejemala subvencijo države v nekaj nižjem znesku.

“Jasno je torej, da na prihodkovni strani absolutno zaostajamo. Stroški ostajajo na ravni preteklih let, zato se lahko samo zahvalimo lastnikom in njihovi volji ter načrtom o širitvi letališča in s tem povečanemu prometu ter prihodkih,” je dejal Bobek in dodal, da ti, čeprav prihaja do kakšnih lastniških sprememb znotraj sistema lastnikov, projekt še vedno podpirajo, saj je bilo nenazadnje vanj vloženega že kar nekaj denarja.

“Naša želja je le, da si zagotovimo strokovno ter finančno podporo, pa tudi da bi s projekti zaključili v ustreznih rokih”

O nesporazumih z državo glede novembrskega podpisa pismu o nameri, ki ga je njihov lastnik SHS Aviation novembra v Budimpešti podpisal z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation, je dejal, da ne želi ocenjevati, ali so bili takšni odzivi potrebni.

“Šlo je pač za neke reakcije na aktivnosti, ki morda niso bile tako zelo pomembne, kot pa se jim je dajalo pomena. Nenazadnje je podpis pomenil zgolj nek okvirni dogovor, s katerim smo si zagotovili sodelovanje velike kitajske družbe. Nikakor ne želimo prehitevati ali zaobiti slovenske zakonodaje, saj se zavedamo, da smo zavezani javnim naročilom. Naša želja je le, da si zagotovimo strokovno ter finančno podporo, pa tudi da bi s projekti zaključili v ustreznih rokih,” je še povedal Bobek.