Tokrat je z nami Miha Jugec, direktor podjetja Lancom, ki je z nami delil svoje misli in opažanja v teh težkih časih, ki jih zaradi epidemije z novim koronavirusom doživljamo.

Kakšni so vaši občutki in misli v teh dneh?

Moje misli so v teh dneh predvsem z vsemi zdravstvenimi delavci, ki so resnični heroji vsak dan, ne le v času tega virusa. Pa vsi prostovoljci in navsezadnje tudi vsi, ki so pri svojem delu izpostavljeni. Zdi se mi, da je karantena v družbo prinesla višji nivo solidarnosti. Vsi vidimo, da smo lahko del problema, če se obnašamo brezbrižno, ali del rešitve, če nadaljujemo z upoštevanjem ukrepov. Mariborčani se za zdaj odlično držimo!

Menite, da ljudje sledimo navodilom in ostajamo doma?

Zdi se mi, da smo Slovenci zelo resno vzeli opozorila Vlade RS in da razumemo, da s svojimi ravnanji prispevamo k temu, da bo predvsem manj smrtnih žrtev. Zdi se mi, da velikokrat smrti obravnavamo le kot statistiko, ne pa, da ima vsak nekoga, ki ga ima izjemno rad, ki si brez njega težko predstavlja normalno življenje, in potem te osebe naenkrat ni več. Že da to preprečimo, bi morala biti zadostna motivacija. Razumem, da so nekateri neučakani, da je težko vzdržati, pa vendar, malo še bomo morali potrpeti in splačalo se bo.

Kakšno bo življenje po karanteni?

Kot vidimo sedaj na Kitajskem in Južni Koreji, kmalu pa bo to vidno tudi na Danskem in pri naši sosedi Avstriji, ki prva sproščata ukrepe, bomo še kar lep čas nosili maske. Verjamem, da bodo tudi razkužila in rokavice še lep čas del našega vsakdana. Nemogoče je predvideti, kdaj bo ukrepov konec, a verjetno šele, ko bo na razpolago cepivo. Pa tudi potem mislim, da bomo bistveno bolj previdni.

Kako vi preživljate dneve?

Delovno. Imamo še veliko srečo, ker je informacijska tehnologija kritična za poslovanje podjetij, zato v LANComu še vedno skoraj nemoteno delamo. Zavedam se, da ko ti je usoda naklonjena, moraš biti ponižen. Ko pa bo karantene vsaj za silo konec, bo treba “skočiti” in delati bolj kot kadarkoli, da bomo ublažili posledice krize, ki jih bomo neizogibno prej ali slej začutili vsi. Osebno me ob takšnih sodelavkah in sodelavcih ni strah prihodnosti, zato se tudi sam trudim, da jih ne razočaram.

Kaj bi sporočili našim bralcem?

Življenje je izredno nepredvidljivo, zato je zdaj čas zmanjševanja tveganj. Morda je to čas, ko nam je odrečena kakšna izmed naših ključnih pravic, a moramo ostati strpni za skupno dobro. Kjer lahko pomagamo, dajmo. Kot narod smo se že izkazali in tudi iz te krize bomo izšli kot zmagovalci. Vsem, še posebej tistim, ki jih v teh trenutkih življenje preizkuša, pa želim veliko poguma in upanja za prihodnost.