Preverjamo kako težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Govorili smo z režiserjem in scenaristom Markom Naberšnikom.
Zanimalo nas je, kdaj se je odločil, da ostane doma. »Kot profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sem prejel odredbo o delu na domu in ves pedagoški proces se je preselil na splet. S tehnično izvedbo poučevanja ni težav. Teoretični del se izvaja v celoti, določena težava so študijski igrani filmi, dokumentarci, televizijske drame, ki so bile predvidene za snemanje,« nam je dejal in dodal, da so imeli študenti že vse pripravljeno za pričetek dela in v projekte je bilo vloženih več mesecev priprav. Snemanja so trenutno prestavili na kasnejše obdobje, a pri tem prepoved gibanja in dela na univerzi, kot pove, ne sme trajati predolgo: »Sicer bo potrebno najti nove rešitve. Tako kot se je težko učiti o alpinizmu iz knjig, tako je težko spoznavati režijo, snemanje ali pa montažo, če ne moreš delati na terenu in z ekipo sodelavcev.«
»Želel bi si, da najdemo neko razumno ravnovesje med aktivnostjo in izolacijo, saj trenutno stanje na dolgi rok ni vzdržno.«
Opaža, da je njegovo počutje slabše, sooča se z nespečnostjo
»Trenutna situacija je nekaj, s čemer se ni soočil še nihče od nas. Položaj, v katerega je ujet praktično ves svet, je popolnoma nepredvidljiv. V tem trenutku lahko pomaga vsak le tako, da se omejijo dnevne aktivnosti, s tem pa pridobimo dragocen čas, v katerem naše zdravstvo lahko nudi kvalitetno podporo obolelim,« nam je dejal. Meni, da se bomo morali naučiti tudi sobivati z virusom, vsaj dokler ne bo učinkovitega cepiva. »Tudi tako, da se določeni segmenti dejavnosti v družbi znova aktivirajo. Sicer bo zdravljenje z izolacijo imelo precejšnje stranske učinke.« Sam opaža, da po več tednih izolacije izgublja telesno vitalnost, osebno počutje je slabše, sooča se tudi z nespečnostjo, česar prej ni poznal. »Želel bi si, da najdemo neko razumno ravnovesje med aktivnostjo in izolacijo, saj trenutno stanje na dolgi rok ni vzdržno.«
»Pri svojem delu sem bil vedno obdan z ljudmi, s katerimi smo skupaj ustvarjali. Sedaj tega ni. Ustavila so se tudi vsa snemanja, tako da je moje osebno občutje precej tesnobno.«
»Ulice Ljubljane, kjer živim, so prazne«
Njegovo mnenje je, da ljudje sledimo navodilom in ostajamo doma. »Vedno bodo sicer izjeme, a ulice Ljubljane, kjer živim, so prazne. Ni slišati hrupa, atmosfera je podobna kot 1.januarja, ko življenje zaradi živahnega silvestrovanja za trenutek zamre in je vse tiho. Tudi ob obiskih trgovin zaznam disciplino kupcev, vsi imamo maske in čakamo, da lahko opravimo nakup.«
Trenutno za računalnikom preživi več časa kot kadarkoli prej, tudi po deset in več ur na dan. »Tudi scenarij sicer pišeš za računalnikom, a prej si lahko šel zvečer v mesto, se malo sprostil, sedaj pa to ni mogoče. Pri svojem delu sem bil vedno obdan z ljudmi, s katerimi smo skupaj ustvarjali. Sedaj tega ni. Ustavila so se tudi vsa snemanja, tako da je moje osebno občutje precej tesnobno.«
»Vsem bralcem želim, da v teh dneh ohranijo optimizem. Tudi obdobje, v katerem smo se trenutno znašli, bo imelo svoj konec.«
In kakšno je njegovo sporočilo vam našim bralcem? »Strinjam se, da je treba potrpeti, da zajezimo prvi val neposrednih okužb. Potem pa upam, da gremo počasi naprej in da se življenje počasi znova vrne v svoje tirnice. Vsem bralcem želim, da v teh dneh ohranijo optimizem. Tudi obdobje, v katerem smo se trenutno znašli, bo imelo svoj konec. Takrat se drug z drugim znova srečamo v živo.«
