Preverjamo kako težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Govorili smo z direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandro Berberih Slana.
»Seveda je situacija, v kateri smo se znašli, nadvse neprijetna, vendar pa sem sama nadvse optimistična in sem to izkoristila za delo od doma. Iz trenutnega stanja sem potegnila najboljše.« Nekoliko jo skrbi le zaradi njenega maturanta, saj so v enem mesecu že veliko izgubili in če bo šlo tako naprej, ji ni jasno, kako bodo lahko pridobili ocene, nadoknadili zamujeno in še uspešno opravili maturo ter sprejemne. Brez tega bi bili, kot priznava, njeni dnevi še veliko bolj prijetni.
»Brez vsakodnevne naglice kot družina sedaj preživimo skupaj veliko več časa, zato uživam v tem, kar nam ta čas ponuja in ne razmišljam o tem, kar nam je vzel.«
Nočna tišina nekaj povsem novega, končno spi pri odprtem oknu
»Kolikor vidim, se ljudje držimo navodil in ostajamo doma. Sama podpiram rekreacijo, zato me ne moti, če se družine ali posamezniki sprehajajo, tekajo in preživljajo čas na prostem. Tudi sama moram večkrat sprehoditi naša psička,« pove in doda, da so kljub temu ulice veliko bolj mirne, nočna tišina na Cesti Proletarskih brigad pa je nekaj povsem novega in končno lahko spi ob odprtem oknu.
In kako preživlja vsak dan?
»Zgodaj zjutraj opravim res dolg sprehod z našima kosmatincema, nato si privoščim kavo in zajtrk ter zaženem računalnik. Pregledam pošto, opravim kakšen klic, velikokrat se s sodelavci sestanemo online, do kosila nato delam,« pove. Na srečo ima doma vso potrebno opremo, dokumentacijo pa si je prinesla na začetku izolacije. Po kosilu še dela, sledi počitek in razprave o Cankarju ali drugih šolskih zadevah z maturantom.
Pogreša sodelavce in prijateljice
»Po navadi z delom zaključim šele okoli desetih ali enajstih zvečer, le da si zvečer ob delu privoščim še kakšen film ali serije. Dejansko na tak način dan kar hitro mine. Ker imam doma mir in tišino, lahko opravljam tudi zahtevnejše naloge in posledično opravim veliko več dela v krajšem času.« Prizna pa, da pogreša sodelavce in prijateljice. »Zato pa imamo občasna online druženja,« doda ob tem.
»Vsi smo v isti situaciji in morali se bomo navaditi, da bo to naša nova realnost. A vse lahko premagamo in normalno živimo dalje, če si med seboj pomagamo in smo strpni.«
»Vsi smo v isti situaciji in morali se bomo navaditi, da bo to naša nova realnost. A vse lahko premagamo in normalno živimo dalje, če si med seboj pomagamo in smo strpni. Upam pa, da se bomo čim prej znova videli na sončku in v muzeju,« sporoča našim bralcem ob koncu.
