Koronavirusi najpogosteje prizadenejo dihala in dihalni sistem. Vsekakor pa raziskave vedno bolj nakazujejo tudi na to, da je SARS-COV-2 sposoben prehajanja v možganske prostore in tako ne vpliva zgolj na možganske strukture, temveč tudi na centralni živčni sistem.
Novi koronavirus pogosto povzroča nevrološke simptome
Raziskovalci iz Wuhana, kjer je leta 2019 prišlo do prvih izbruhov COVID-19, sedaj ugotavljajo, da lahko novi koronavirus prehaja tudi krvno-možgansko bariero in tako povzroča kopico nevroloških simptomov, kot so anosmija (izguba vonja), agevzija (izguba okusa), ataksija (neskladne in nespretne gibe) in encefalitis (vnetje možganov). Mehanizmi prehajanja koronavirusa v možgane in povzročanje vnetnih procesov v možganih pa ostajajo slabše poznani, čemur so raziskovalci iz Wuhana želeli narediti konec.
Krvno-žilna bariera služi kot zaščita pred vstopom virusov v možganskih prostor
Krvno-žilna bariera služi kot fizična in fiziološka pregrada pred vstopom celic in molekul v centrali živčni sistem. Večinoma je neprepustna za virusne celice, se pa je v zadnjih letih pokazalo, da kljub omenjenemu dejstvu, določeni virusi pod določenimi pogoji lahko to bariero uspešno prehajajo, med drugim tudi novi koronavirus. Raziskovalci iz Wuhana so s pomočjo imunofluorescenčnih, PCR in drugih genetskih metod (predvsem z Western blot analizo) dokazali, da so koronavirusi zelo spretni pri invaziji možganskih prostorov in možganskega živčevja. Dokazali so, da virusne celice zmanjšajo izražanje in delovanje proteinov TJ, ki so tesno povezani s prepustnostjo krvno-možganske bariere. Ko virus enkrat vstopi v centralni-živčni sistem, se začne z razmnoževanjem, najpogosteje prizadene možganske nevrone ter glia in mikroglia celice, med drugim pa vplivajo tudi epiteljske celice možganskega žilja. Dokazali so, da novi koronavirus s porušenjem krvno-žilne bariere kratkoročno kot tudi dolgoročno uspešno vpliva na slabšanje možganske funkcije.
Okužba z Omikron in Delta različico sta prav tako vplivali na možganske funkcije
Z Omikron različico bi se naj v zadnje pol leta okužilo do 40 odstotkov Američanov in Evropejcev. Čeprav je izguba vonja in okusa bila pri Omikron različici do desetkrat manj pogosta, je bila prisotnost nevroloških simptomov višja kot pri delta različici. Vsaka različica ima svojo stopnjo afinitete do določenih organskih sistemov, kar imenujemo tropizem. Tako je bilo dokazano, da ima Omikron različica manj afinitete do t. i. olfaktornih (vohalnih) poti in bolj vpliva na kognitivne možganske funkcije, med drugim so najpogosteje prisotne težave s spominom, koncentracijo, pri veliki večini je bila prisotna tudi povišana utrujenost.
