Skokovit napredek tehnologije, rast globalizacije, digitalizacija in drugi dejavniki sprememb zahtevajo drugačna znanja in sposobnosti za konkurenčnost in uspeh na trgu dela. Razdelimo jih lahko v tri kategorije, v prvi so spretnosti učenja in inoviranja, v drugi so digitalne sposobnosti in zmožnost obvladovanja velike količine informacij, v tretji pa so socialne veščine in spretnosti upravljanja lastne kariere. Kljub avtomatizaciji številnih procesov kreativnost ostaja trdno v domeni človeka in je ena tistih spretnosti, ki bo odločala o prihodnjih (ne)uspehih. Četudi se sliši težko verjetno, se vseh pomembnih veščin za 21. stoletje lahko priučimo. Z izobraževanji in usposabljanji jih lahko krepimo v vseh življenjskih obdobjih, s tem pa aktivno vplivamo na ohranjanje ali zamenjavo zaposlitve, izboljšujemo medosebne odnose ter usmerjamo osebni in karierni razvoj.
Ustvarjalnost postaja obvezni del kompetenc za uspeh
Med posledicami sprememb je tudi postopno izginjanje določenih, v prvi vrsti nizko kvalificiranih delovnih mest. Novo gospodarsko okolje zahteva kreativne ljudi, odporne na spremembe ter pripravljene na stalne izzive in razvijanje vedno novih sposobnosti. Radovednost in ustvarjalnost sta aktivni sestavini učenja v zgodnjih letih, kasneje pa žal še vedno premalo prisotni. Ne samo da bi kreativnosti morali podeliti bolj prioritetno nalogo v sekundarnem in terciarnem izobraževanju, vključiti bi jo morali tudi v vseživljenjsko učenje in izobraževanja v kasnejših starostnih obdobjih. Vse bolj namreč postaja jasno, da vstopamo v svet, kjer bo prav sposobnost ustvarjanja in inoviranja odločala o uspehu ali neuspehu posameznika na trgu dela.
Kako torej povečevati kreativnost?
Obstaja splošno prepričanje, da so starejši zaposleni manj ustvarjalni in inovativni kot njihovi mlajši kolegi. To so predsodki, ki žal še vedno vztrajajo, nimajo pa zelo trdne osnove v realnosti. Za spodbujanje kreativnosti na delovnem mestu sta ključni tako notranja kot zunanja motivacija, ta pa mora upoštevati potrebe in pričakovanja starejših zaposlenih. Pri tem so zelo pomembna vlaganja v dobro vzdušje v delovnem okolju, še posebej, če to vključuje različne starostne skupine zaposlenih. Starostne razlike lahko ob pravem usmerjanju spodbujajo kreativnost, tudi zato, ker različne generacije motivirajo različni dejavniki in ker zaradi različnih pričakovanj med seboj pogosto niso tako tekmovalne. Ne glede na zunanje dejavnike pa je bistveno, da se tudi kot posamezniki zavemo, da se lahko ustvarjalnosti naučimo vsi, ne glede na starost ali izkušnje. Za ustvarjalnost je ključna sposobnost povezovanja na videz nepovezanih tem. Da bi jo osvojili, moramo najprej znati prisluhniti drugim in postati bolj odprti za nove izkušnje. Tako bomo lahko pridobili nove, edinstvene načine gledanja na probleme, na katere morda niti pomislili ne bi. Zelo spodbudno naj bi bilo tudi gibanje v naravi, ki je tudi sicer izjemno koristno za ohranjanje dobrega počutja in delovne kondicije. Kot pri vsaki veščini pa je tudi za kreativnost potrebna vztrajna vaja, saj edino ta lahko naredi pravega mojstra.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
