V zadnjem letu ali dveh je naročilu limonade v gostinskih lokalih skoraj praviloma treba dodati še, kakšen tip limonade pravzaprav želimo. Gostinci namreč ponujajo domače in rožnate limonade, pa takšne z dodatki sirupov ali sadja. Na izbiro so limonade z okusom bezga, malin, jagod, pasijonke, borovnice, zelenega jabolka in ingverja, seznam možnosti se vije do doslej neslutenih razsežnosti. Da, vse do vroče limonade.

Za limonado z okusom v lokalu Caffeteria v Europarku Maribor uporabijo eno merico oziroma 0,03 litra limoninega soka, 0,03 litra sadnega sirupa, vodo, led in malo svežega sadja.

Blaž Lešnik iz Caffetterie v mariborskem Europarku je povedal, da je tudi pri njih ponudba izjemno pestra: “Ponujamo ogromno limonad z različnimi okusi. Imamo limonade s sirupi, z okusi manga, pasijonke, kivija in podobno. Ponujamo pa tudi stoodstotno naravne limonade, z okusi jagode, maline in banane. Pri teh sami prekuhamo sadje in tako dobimo naravni sirup oziroma koncentrat.”

Pri mladih je limonada najbolj zaželena poletna pijača

Limonade so iz leta v leto vse bolj priljubljene, gotovo tudi zaradi vse bolj pestre ponudbe. “Ogromno ljudi limonad z okusom še ne pozna, a ko jih poskusijo, so navdušeni. Res so limonade bolj priljubljene pri ženskah kot pri moških. Pri gostih, starih od 13 do 20 let, pa je limonada gotovo najbolj zaželena pijača,” je razkril Blaž Lešnik.

Poudaril je, da pri limonadi ne šteje le okus, temveč tudi videz: “Limonada mora izgledati top. Zato ji dodamo malo svežega sadja. Serviramo jo v svojih steklenih kozarcih. Podobni so steklenim kozarcem s kovinskimi pokrovčki in slamicami, le da so brez pokrovov. Na ta način lahko namreč limonado bolj dopolnimo, dodamo list mete, koščke sadja in podobno.”

Bi limonado s kumino, soljo ali rožno vodo?

Limonado so v Egiptu poznali že vsaj v 13. stoletju. V osnovi gre za osvežilno pijačo iz vode, soka limone in navadno tudi sladil: sladkorja, medu, saharoze ali kakšnega sirupa. Pogled v zgodovino hitro razkrije, da tisoč in ena različica limonade pravzaprav niso sodoben domislek.

Limonade so navadno negazirane, a seveda  obstajajo tudi različice z mehurčki. “Izumili” so jih vsaj že daljnega leta 1833 v Angliji.

Skozi stoletja so žejni ugotovili, da se limone odlično razumejo z drugimi živili. Tako limonadi v Egiptu radi pridajo sladke dateljne, na Irskem menda prisegajo na rjavi sladkor, v Venezueli na saharozo. V Indiji, Pakistanu in Bangladešu v limonado vmešajo nekaj soli ali/in ingverjev sok. Včasih uporabijo še druge začimbe, na primer žafran ali kumino. Na Srednjem Vzhodu limonado praviloma okrasijo in začinijo z listom mete, v Severni Afriki pa dodajo še dišečo rožno vodo.

Če vam življenje ponuja limone, si naredite limonado, pravijo. Že, a kakšno?