Začenja se poletje, čas, ko se po navadi odpravimo na daljši oddih. Žal pa je poletje tudi sezona insektov, predvsem komarjev, muh, os, obadov, ki so lahko zelo nadležni. Piki so neprijetni, na mestu vboda lahko nastane oteklina in rdečina. Prenašajo pa lahko tudi različne bolezni, kot so malarija, rumena mrzlica, denga. V Sloveniji živi približno 30 vrst komarjev – večina je domorodnih.

“Za preprečitev okužbe je najbolje, da vbodno mesto operemo s tekočim milom ali razkužimo. Srbečico lahko ublažimo s hladnimi obkladki. Če so težave hujše in je pikov več, je včasih nujen tudi obisk zdravnika,” je pojasnila Pavla Pustoslemšek iz Lekarn Maribor.

Ali ste vedeli?

Komarje privlačijo vonj kože, toplota, vlaga (znoj) in ogljikov dioksid v izdihanem zraku. V Sloveniji je najbolj razširjen domači navadni nočni komar (rod Culex). Pikajo pa le samice – sesajo kri toplokrvnih živali in človeka, saj ta vsebuje veliko proteinov, ki jih potrebujejo za produkcijo jajčec. V zadnjih letih se je pri nas razširil tudi tujerodni tigrasti komar, ki omenjenega virusa ne prenaša, lahko pa prenaša nekatere druge tropske bolezni.

Ali domači navadni komar prenaša nalezljive bolezni?

Domači navadni komarji prenašajo virus Zahodnega Nila. Drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji, v Sloveniji trenutno ni. Okužbe s tem virusom so bile do zdaj potrjene v različnih regijah Slovenije.

Večina ljudi ne zboli in okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov.

Manjši del okuženih zboli s kratkotrajno vročinsko boleznijo, podobno gripi. Redko (manj kot 1 odstotek) je posledica okužbe bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema (najpogosteje kot meningitis ali encefalitis).

Čas največje aktivnosti komarjev je večinoma zjutraj in pozno popoldan oz. zvečer. Navadni domači komar je najbolj aktiven, ko se zmrači in ponoči, tigrasti pa podnevi.

Tigrasti komar, Foto: Wikipedija

Kako se lahko zaščitimo pred piki insektov, predvsem komarjev?

“Učinkovito se lahko zaščitimo z uporabo repelentov. Repelenti so sredstva za zaščito, ki jih nanašamo na kožo, oblačila ali druge površine. S svojim vonjem odganjajo mrčes,” pojasnjuje Pustoslemšekova. V sintetičnih repelentih najdemo najpogosteje DEET in ikaridin. Sintetični repelenti so učinkovitejši in nudijo daljšo zaščito, a običajno tudi močneje dražijo kožo, sluznico in oči (predvsem DEET).

“Ljudje pogosteje iščemo tudi naravne načine za zaščito pred insekti, saj so večinoma varnejši in manj obremenjujejo okolje. Vendar tudi naravni repelenti lahko povzročajo alergije, dražijo kožo in sluznice, zato moramo biti pozorni. Najbolj učinkoviti naravni repelenti so iz naravnih eteričnih olj citronele, limonskega evkaliptusa, nageljnovih žbic, poprove mete, limonske trave in piretrinov (izvleček iz rastline dalmatinski bolhač). Izvleček dalmatinskega bolhača je učinkovit tudi pri odganjanju klopov, vendar ga lahko nanesemo zgolj po obleki. Slaba stran je, da hitro izhlapevajo in posledično nudijo le kratkotrajno zaščito. Njihova uporaba je zato namenjena zunanjim prostorom,” dodaja.

Obstajajo tudi elektronski odganjalci raznih insektov, vendar ni dovolj dokazov, ki bi potrdili njihovo učinkovitost.

Kako si še lahko pomagamo, da se zaščitimo pred komarji?

S svetlimi oblačili, s katerimi prekrijemo čim več kože, zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan oz. zvečer. V notranjih prostorih na okna in okoli postelje namestimo mehansko zaščito, npr. mreže. Število komarjev in s tem pikov zmanjšamo tudi z odstranjevanjem stoječe vode iz svojega okolja, saj s tem preprečimo možnost razmnoževanja komarjev. Na vrtu izpraznimo ali zapremo posodo za zalivanje, izlijemo vodo iz podstavkov za rože, veder, plastenk, vaz, igrač … Izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja.

Kateri stranski učinki se lahko pojavijo pri uporabi repelentov? Pojavljajo se zlasti draženje kože in morebitne alergije.

Ali veste, kaj je DEET?

Številna sredstva, namenjena zaščiti pred insekti, vsebujejo sestavino, imenovano DEET. Kemično je to dietiltoluamid, ki deluje proti komarjem, klopom, bolham in velja za zlati standard med repelenti. Učinkoviti so repelenti, ki vsebujejo 30 do 50 odstotkov izdelka DEET. Študije kažejo, da se učinek nad 30 odstotkov ne povečuje, podaljša se le trajanje učinka. Uporaba sintetičnih repelentov se odsvetuje nosečnicam in otrokom, mlajšim od treh mesecev.

“Če potujete v kraje, kjer komarji prenašajo bolezni, se priporočajo in so tudi najučinkovitejši sintetični repelenti, v nasprotnem se lahko zaščitite tudi z naravnimi repelenti. V sintetičnih repelentih pogosto najdemo tudi ikaridin (pikaridin), ki je novejši in varnejši kot DEET, saj manj draži oči in sluznice, a deluje krajši čas. Učinkovito zaščiti pred komarji in klopi. Za optimalni učinek naj repelent vsebuje vsaj 20 ostotkov ikaridina,” je dodala strokovnjakinja Lekarn Maribor.

Kako nanesemo repelente?

Pri uporabi repelentov vedno upoštevamo navodila proizvajalca. Upoštevamo čas delovanja in glede na razmere po potrebi ponovimo nanos. Zunanji dejavniki, kot so vlaga, visoka temperatura, lahko skrajšajo čas zaščite pred insekti. Nanašamo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na rane ali vneto, opraskano kožo. Če nanesemo na kožo še kozmetični pripravek (npr. kremo za sončenje), nanesemo repelent ob koncu, da ne zmanjšamo njegove učinkovitosti. Če moramo obnoviti zaščito pred soncem s sončno kremo, ponovimo tudi nanos repelenta.

Na to moramo paziti pri otrocih

Repelent naj otrokom na kožo nanesejo starši, in sicer z nanosom na svoje dlani in nato na otrokovo kožo. Za majhne otroke so primernejši repelenti naravnega izvora. Ko potrebujemo močnejšo zaščito pred insekti, se za otroke, stare več kot 2 meseca, lahko uporabijo repelenti z učinkovino ikaridin do največ 20 odstotkov ali močnejši DEET do največ 30 odstotkov.

Za otroke do 2 mesecev starosti se svetuje le mehanska zaščita z zaščitno mrežo na vozičku.

Previdnostni ukrepi ob uporabi sredstev za zaščito pred insekti:

  • repelent nanesemo zmerno; večje količine nanosa niso učinkovitejše;
  • repelentov v obliki razpršil ne nanašamo neposredno na obraz, ampak izdelek najprej nanesemo na dlan in ga enakomerno nanesemo na obraz;
  • pazimo, da jih ne vnesemo na sluznico (oči, usta);
  • po vsakem nanosu roke vedno umijemo;
  • po izpostavljenosti insektom se oprhamo in repelent odstranimo z milom;
  • če ugotovite, da vas komarji še vedno ali ponovno pikajo, ponovite nanos;
  • ob močnem znojenju, veliki zračni vlagi ali močnem vetru zaščito obnavljajmo pogosteje;
  • repelenti, namenjeni za obleko in opremo, se nikoli ne smejo nanašati na kožo.

“Da nam insekti ne bodo popolnoma uničili dopusta ali piknika, pozorno izberimo primerno sredstvo za zaščito. Odločimo se za uradno potrjene repelente, ki jih lahko varno uporabljamo, če se držimo navodil proizvajalca,” zaključuje strokovnjakinja.