S premikom urnih kazalcev zmotimo bioritem. Najbolj znana biološka ritma pri človeku sta ritem spanja in bedenja ter ritem telesne temperature. Premik ure poseže v naše ravnovesje in zmoti biološki ritem, zato je pričakovano, da s seboj nosi tudi težave. Kratkoročno se pojavlja utrujenost, slabo počutje in slabše razpoloženje. Te težave izzvenijo po nekaj dneh, ko se telo vzpostavi nov ritem. Bolj zaskrbljujoč je pojav težjih zdravstvenih težav, ki se pa pojavljajo predvsem ob prehodu na poletni čas.
Najmočnejši vpliv zaznajo občutljivi ljudje, ženske in mladi, ki imajo vsak dan naporen urnik. Starejši niso tako občutljivi, ker je pri njih dnevni razpored opravil lahko precej bolj fleksibilen.
Vplivajo tudi temačni dnevi
Na naše počutje pa ne vpliva zgolj premik ure, ampak tudi temačni in sivi dnevi. Zimska potrtost ali depresija je namreč povezana s pomanjkanjem svetlobe v jesenskem in zimskem času. Jeseni in pozimi, ko primanjkuje dnevne svetlobe, se zmanjša izločanje serotonina ali hormona sreče, ki zavira tesnobo, preprečuje nastanek depresije in strah, zboljšuje razpoloženje in spolni nagon. V temnih dneh se poveča količina melatonina ali hormona noči, ki povzroča zaspanost in utrujenost. Naše počutje pa se ne ravna le po svetlobi. Zelo pomembne so tudi barve. Svetloba je namreč sestav elektromagnetnih valov, sestavljajo pa jo barve, ki prav tako vplivajo na občutek ugodja in zadovoljstva.
Kako lahko ukrepamo?
Posledice premika ure izzvenijo v roku par dni. Proti simptomov zimske potrtosti pa lahko ukrepamo sami.
Priporočljivo je, da:
- poskrbimo za zdravo prehrano
- izogibamo se prekomerni količini kofeina in alkohola
- popijemo dovolj tekočine, tako preprečimo glavobole in dehidracijo
- privoščimo si dovolj spanja
- se sprostimo in se družimo z ljudmi, ki imajo pozitiven pogled na svet
- se veliko smejimo, saj imunski sistem deluje bolje, če smo srečni
- povečamo telesno aktivnost na svežem zraku, še posebej ko je svetloba najmočnejša
