Ali ste kdaj pomislili, da bi mravlje, hrošči ali črvi lahko postali del vaše naslednje kulinarične pustolovščine? Morda zveni nenavadno, a za številne kulture po svetu so žuželke že dolgo časa del vsakodnevne prehrane, zanimanje za njih pa se v kulinariki zdaj širi tudi v razvite države. Changqi Liu, profesor živilstva na državni univerzi San Diego v Kaliforniji je nedavno predstavil študijo v kateri je skupaj s svojo ekipo raziskoval okuse štirih užitnih vrst mravelj.

Kaj so ugotovili?

Črna mravlja je kislega okusa. To pojasnjuje visok delež mravljinčne kisline, brezbarvne metanske kisline iz strupenih žlez. Izloček mravlja uporablja za obrambo, v kulinariki pa ga že poznamo.

Čikatan (Atta mexicana) na drugi strani nima mravljinčne kisline. Namesto tega ima ta vrsta določene feromone: sporočilne snovi, ki spominjajo na orehe, les in maščobo. Zaradi tega so priljubljen prigrizek, zlasti v Mehiki. Mravlje tkalke (Oecophylla) pa združujejo protislovne note glede na človeški okus: karamelo, orehe, seno in urin.

Se sliši čudno? Morda. Toda to znanje pomaga živilski industriji, je prepričan Changqi Liu: »Če veste več o okusih užitnih žuželk, lahko želene okuse izboljšate in nezaželene odpravite.« 

V Evropi dovoljeni burgerji s črvi in pica s hrošči
Mravlje so ena od približno 2100 užitnih vrst žuželk po vsem svetu. Za dve milijardi ljudi, zlasti v Latinski Ameriki, Afriki in delih Azije, so žuželke običajen del prehrane – kuhane cele, pečene na žaru ali kot začimba.

Prehranjevanje z žuželkami v Evropi (še) ni množičen pojav. Gnus verjetno igra vlogo. Toda: Živali že najdemo v nekaterih živilih – v prahu ali pasti. Testenine, pice, mešanice za peko, müsli ploščice ali čokolada, žvečilni gumi in jogurt ter pleskavice lahko vsebujejo gojene žuželke. V Evropski uniji so dovoljeni mokasti črv, kobilica selivka, hišni čriček in bleščeče črna žitna plesen. Uporaba mora biti označena.

Bomo v prihodnosti na svojih krožnikih večkrat imeli jedi z žuželkami?

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je že leta 2013 pozvala k večjim naložbam v gojenje žuželk za hrano. Svetovno prebivalstvo narašča in s tem problem prehranske varnosti. Rešitev bi lahko bile žuželke, saj jih je lažje razmnožiti v zelo velikih količinah. Prav tako pa imajo veliko hranil – beljakovine, omega-3 maščobne kisline in vitamine skupine B ter minerale baker, železo, magnezij, mangan, selen in cink.

Svetuje pa se previdnost ljudem, ki so alergični na rake, školjke, jastoge in rakovice. Podobne reakcije se lahko pojavijo tudi pri uživanju žuželk. Vzrok je tropomiozin, mišični protein, ki lahko povzroči alergije. 

V nekaterih evropskih državah že obstajajo komercialne farme žuželk. V Belgiji, Franciji in na Nizozemskem na primer gojijo žuželke za hrano. Na Irskem, v Španiji in Avstriji obstajajo farme žuželk, ki proizvajajo krmo in gnojila. Ena največjih v Evropi je v Welsu v Hausruckviertelu (Zgornja Avstrija). Črvi najprej predelajo tone živilskih odpadkov in ostankov hrane v gnojilo. Živali nato predelajo v krmo ali sestavine za kozmetične izdelke.