Predvsem od oktobra dalje smo bili deležni zelo spreminjajočega se vremena. Prav to pa ima učinek tudi na zdravje ljudi in njihovo počutje. Spremembe občutijo predvsem vremensko občutljivi ljudje.
Za vremenska nihanja so dovzetne tudi starejši, osebe s kroničnimi srčno žilnimi obolenji, osebe z boleznimi sklepov, osebe, ki so utrpele poškodbe oz. zlome, osebe z obolenji dihal npr. astma, osebe z nevrološkimi obolenji, kot je epilepsija, in ženske.
Bolezenska stanja se lahko poslabšajo
Na NIJZ-ju sicer ne beležijo bolezenskih stanj v povezavi z vremenom, se pa pogosto zgodi, da se že obstoječa bolezenska stanja poslabšajo. Zato je dobro, da so posamezniki, ki imajo že neko osnovno bolezensko stanje, pozorni na določene znake.
“Gre za različne znake in vplive na počutje ter poslabšanja obstoječih bolezni. Pozorni naj bodo na novo nastale simptome in znake in na tiste, ki jih sami ne morejo ublažiti in se slabšajo,” so pojasnili v Centru za zdravstveno ekologijo NIJZ.
Vremensko občutljivi ljudje lahko telo prilagodijo na spremenljive vremenske razmere
Tudi sami lahko poskrbite za boljše počutjem, in sicer z dobro telesno kondicijo, ki jo pridobimo z zdravim življenjskim slogom. Če se le da gremo ven, v vsakem vremenu, posebno dobro denejo vztrajnostni napori, kot so hoja, pohodništvo, sprehod, tek, kolesarjenje.
Pri gibanju ne treniramo le imunskega sistema, temveč tudi prilagoditev na spremenljive vremenske razmere.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali vsaj 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti.
“Za dodatni učinek na zdravje lahko povečate količino telesne dejavnosti do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali 150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezne kombinacije telesne dejavnosti obeh intenzivnosti,” so še dodali v centru.
Telesno dejavnost se lahko razdelijo na manjše sklope, vendar naj posamezen sklop ne bo krajši od 10 minut. Vsaj 2-krat tedensko je treba izvajati vaje za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejši s slabšo gibljivostjo naj izvajajo vaje za ravnotežje in preventivo padcev vsaj 3 dni v tednu.
Stalen in enakomeren urnik je tako pomemben kot vaje za telo
Pomemben je tudi reden urnik, ki vključuje vstajanje, obroke, spanje. Vse to naj bo ob istem času, enakomeren, stalen ritem.
Pomaga tudi redno in zadostno spanje, zdrava prehrana v pravem ritmu in količinah, izogibanje poživilom v večjih količinah na primer alkoholu, kavi, nikotinu.
“Ugotovitve študij niso enotne. Ljudje smo med seboj različni in imamo različne bolezni hkrati. S starostjo se kopičijo bolezni in smo bolj občutljivi na vreme. Pomagamo si lahko tako, da se dobro opazujemo, da se dobro (s)poznamo, merimo znake npr. krvni tlak in spremljamo biovremensko napoved.”
Kadar se simptomi in znaki slabšajo in si z običajnimi ukrepi ne moremo sami pomagati, je zelo pomembno, da upoštevamo opozorila in nasvete lečečega zdravnika.
