Vsako leto prazničnim gurmanskim podvigom sledijo želodčne in prebavne težave, občutek nelagodja in utrujenost, posledično pa odvečni kilogrami. Med prazniki velja, da so naše mize polne takšnih in drugačnih dobrot, ki kar vabijo h kulinaričnim pregreham, a kaj kmalu se zgodi, da največkrat prevelikim količinam energijsko bogate hrane sledijo najrazličnejše težave.
Med prazniki namreč večina ljudi ne uživa hrane, ki vsebuje vitamine, minerale in vlaknine, vsebuje pa nasičene maščobe, enostavne sladkorje in preveč soli. Nemalo ljudi tudi pretirava z uživanjem alkohola. “Dokazano je, da se v prazničnih dneh decembra ljudje zredimo za dva do tri kilograme, saj se ob energetsko prebogati hrani tudi premalo gibamo. Ta hrana povzroča občutek teže v želodcu, napihnjenost, dispepsijo, spahovanje, zlasti pri osebah, ki imajo že sicer težave z želodcem,” nam je pojasnila mag. Darja Potočnik Benčič z Lekarniške zbornice Slovenije.
Tudi pretirano uživanje alkohola kopiči kilograme
Zaradi pomanjkanja vlaknin pride pogosto tudi do zaprtja. Sladka in mastna hrana ter preobilica različnih dobrot pa lahko povzroči drisko, uživanje kalorične hrane v poznih večernih urah je lahko tudi krivo za težave s spanjem.
“Ponoči se, zaradi ležečega položaja, še povečajo težave s spahovanjem in prehajanjem hrane nazaj v požiralnik (refluks). Učinki pretiranega uživanja alkohola so znani, a morda ni vsem znano, da alkoholne pijače vsebujejo zelo veliko kalorij in prispevajo svoj delež k povečanju telesne teže. Po kratkotrajnem občutku ugodja ob sladki in mastni hrani ter kozarčku alkohola praviloma sledi občutek nezadovoljstva in utrujenosti,” še pojasnjuje Potočnik Benčičeva.
Poleg povečane telesne teže se tako pojavljajo še želodčne in prebavne težave, ljudje občutijo nezadovoljstvo, poslabša se spanje in posledično občutek utrujenosti. Prenajedanje pa poslabša tudi zdravstveno stanje srčnih bolnikov, pljučnih bolnikov, bolnikov z boleznimi jeter. V kolikor pride do povečane telesne teže, je ob vseh naštetih bolnikih to seveda slabo tudi za bolnike z boleznimi mišic in sklepov.
Sladka hrana in t.i. enostavni ogljikovi hidrati hitro zvišajo raven glukoze v krvi. Telo mora to glukozo čim prej umakniti, zato se sprosti iz trebušne slinavke veliko inzulina, hormona, ki sodeluje pri presnovi sladkorja, tovrstna prehrana pa je zelo slaba za sladkorne bolnike. “Prenajedanje pa poslabša tudi zdravstveno stanje srčnih bolnikov, pljučnih bolnikov, bolnikov z boleznimi jeter. V kolikor pride do povečane telesne teže, je ob vseh naštetih bolnikih to seveda slabo tudi za bolnike z boleznimi mišic in sklepov,” pojasnjuje Potočnik Benčičeva.
Hrana naj bo čim bolj pestra
Hrana naj vsebuje čim več sveže zelenjave, sestavljenih ogljikovih hidratov, vlaknin, sladice lahko nadomestimo s sadjem, splet pa ponuja zelo veliko receptov za zdrave in okusne sladice. Priporočeno je uživati več obrokov dnevno, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
“Ne le med in po praznikih, ampak skozi vso leto bi morali uživati raznovrstno prehrano. V naše obroke moramo vključiti dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, prispevajo k dobri prebavi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. Med ogljikovimi hidrati svetujem, da v naše jedilnike vključimo izdelke iz polnovrednih žit,” razlaga Potočnik Benčičeva in dodaja, da bomo le tako zaužili dovolj vitaminov in mineralov ter zlasti dovolj vlaknin.
“In ker imajo polnovredna žita nižji glikemični indeks, bo tudi občutek sitosti daljši. V trenutni situaciji, ko več časa preživimo doma, imamo tudi več časa za pripravo hrane. Zdravi obroki, pripravljeni iz raznovrstnih in polnovrednih živil, so lahko še bolj okusni kot tisti, ki vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev in maščob,” še pojasnjuje Potočnik Benčičeva.
Ne pozabimo na rekreacijo
Za zdrav način življenja pa je poleg zdrave in uravnotežene prehrane izredno pomembno tudi gibanje in počitek, na katerega skorajda kar malo pozabimo. “Naj nas nižje temperature, sneg in dež ne odvrnejo od telesne aktivnosti (daljši sprehod, tek ali hitra hoja). Če nam vremenske razmere res niso naklonjene, lahko vadimo doma,” opozarja Potočnik Benčičeva.
Z gibanjem in rekreacijo občutno zmanjšamo nevarnost za bolezni srca in ožilja, nižja sta krvni tlak in holesterol, manjša je možnost za življenje ogrožajoče srčno žilne dogodke, kot sta možganska kap ali infarkt. Ustrezna in redna telesna aktivnost je tako brez dvoma pomemben del zdravega življenja.
Ko prazniki minejo, nam je sicer kar nekoliko žal, a naše telo nam pravzaprav sporoča, da so k sreči minili. Zaradi prazničnega prenajedanja in uživanja večjih količin alkohola so lahko namreč tudi po praznikih prisotne bolečine v želodcu, napihnjenost, zaprtje, slabost ter nespečnost in splošno slabo počutje.
“Najpogostejša posledica nepravilnega prehranjevanja pa je prekomerna telesna teža. S tem, ko smo pridobili na teži, se tudi na sploh slabše počutimo, veliko bolj so obremenjeni naši sklepi in mišice, a tudi srce, pljuča, trebušna slinavka. Dejstvo je namreč, da ravno v prazničnem obdobju pridobimo glede na celo leto največ kilogramov,” še doda sogovornica.
