Med prazniki velja, da so naše mize polne takšnih in drugačnih dobrot, ki kar vabijo h kulinaričnim pregreham, a kaj kmalu se zgodi, da največkrat prevelikim količinam energijsko bogate hrane sledijo najrazličnejše težave. Med prazniki namreč večina ljudi ne uživa hrane, ki vsebuje vitamine, minerale in vlaknine, vsebuje pa nasičene maščobe, enostavne sladkorje in preveč soli. Nemalo ljudi tudi pretirava z uživanjem alkohola. Ob energetsko prebogati hrani se tudi premalo gibamo. “Ta hrana povzroča občutek teže v želodcu, napihnjenost, dispepsijo, spahovanje, zlasti pri osebah, ki imajo že sicer težave z želodcem,” pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič z Lekarniške zbornice Slovenije.
Ponoči se, zaradi ležečega položaja, še povečajo težave s spahovanjem in prehajanjem hrane nazaj v požiralnik (refluks). Učinki pretiranega uživanja alkohola so znani, a morda ni vsem znano, da alkoholne pijače vsebujejo zelo veliko kalorij in prispevajo svoj delež k povečanju telesne teže. Zaradi pomanjkanja vlaknin pride pogosto tudi do zaprtja. Sladka in mastna hrana ter preobilica različnih dobrot pa lahko povzroči drisko, uživanje kalorične hrane v poznih večernih urah je lahko tudi krivo za težave s spanjem.
Ne pozabite na rekreacijo
Poleg povečane telesne teže se tako pojavljajo še želodčne in prebavne težave, ljudje občutijo nezadovoljstvo, poslabša se spanje in posledično občutek utrujenosti. “Lahko rečemo, da prenajedanje slabo vpliva na fizično in mentalno zdravje. V prazničnih dneh, veliko preveč sedimo, za mizo ali pred televizorjem. Gibanje je potisnjeno nekam v pozabo,” pojasnjuje Potočnik Benčičeva in svetuje, da si vsaj vsaki drugi dan vzamemo čas za sprehod, še bolje hitro hojo.
Neprijeten občutek zaradi preobilice hrane bo izginil, razgibali bomo mišice, sklepi in dihala nam bodo hvaležni. V času viroz gibanje na svežem zraku zelo pripomore k ohranjanju zdravja.
Prenajedanje pa poslabša tudi zdravstveno stanje srčnih bolnikov, pljučnih bolnikov, bolnikov z boleznimi jeter. V kolikor pride do povečane telesne teže, je ob vseh naštetih bolnikih to seveda slabo tudi za bolnike z boleznimi mišic in sklepov.
Sladka hrana in t.i. enostavni ogljikovi hidrati hitro zvišajo raven glukoze v krvi. Telo mora to glukozo čim prej umakniti, zato se sprosti iz trebušne slinavke veliko inzulina, hormona, ki sodeluje pri presnovi sladkorja, tovrstna prehrana pa je zelo slaba za sladkorne bolnike. “Prenajedanje pa poslabša tudi zdravstveno stanje srčnih bolnikov, pljučnih bolnikov, bolnikov z boleznimi jeter. V kolikor pride do povečane telesne teže, je ob vseh naštetih bolnikih to seveda slabo tudi za bolnike z boleznimi mišic in sklepov,” pojasnjuje sogovornica.
