Ste bili kdaj v družbi Sončkov iz Centra za cerebralno paralizo Maribor? V kolikor je odgovor ne, vam za terapijo srca to iskreno priporočam. Njihove zgodbe so mi poznane že iz zgodnjega otroštva. Z njimi me je seznanjala moja mama, ki je kot specialna pedagoginja sodelovala s centrom Sonček, vključevala invalide v vzgojno izobraževalni program dijaškega doma Drava in s tem dijakom prenašala ključno sporočilo, da je potrebno sprejeti “drugačnost”.
Ob 40. obletnici mariborskega društva Sonček so sinoči premierno prikazali dokumentarni film Nič kaj drugačni od ostalih. Uporabniki in člani Mariborskega društva za cerebralno paralizo, njihovi spremljevalci in ostali obiskovalci so napolnili veliko dvorano v Mariboxu.
Dokumentarni film, avtorjev Svetlane Dramlić in Roka Vilčnika, ki se podpisujeta pod režijo in scenarij, pripoveduje o potovanju gledališke skupine Sonček v Beograd. Tam je skupina odigrala še zadnjo ponovitev predstave Razstava src, ki je nastala leta 2012 pod okriljem Društva za cerebralno paralizo Sonček.
Predstava je na povabilo Zveze za cerebralno paralizo Srbije in Beograda leta 2017 gostovala v gledališču Kulturnega centra Vuk Karadžić v Beogradu.
“Predstava je zagotovo nekaj posebnega, saj so igralci na odrske deske prenesli svoje veselje, nepopustljivo voljo in odločenost ter brezmejno srčno čistost. Njihova življenja so omejena z raznimi, skorajda nepremagljivimi ovirami, ki pa jih s pomočjo svojih spremljevalcev pogumno premagujejo. To je zgodba o njihovem trudu in požrtvovalnosti. Je nežni road movie o raznolikih vesoljcih, ki pa niso nič kaj drugačni,” pojasnjujejo v društvu Sonček.
Predstava Razstava src je nastala pod okriljem Sončka kot projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru. Doživela je 37 ponovitev, ogledalo si jo je več kot 6000 gledalcev. Uvrstila se je tudi v finale regionalnega Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč leta 2013, kjer sta producentka predstave Lidija Šestak Zorič in mentorica igralske zasedbe Zlatka Ornik prejeli posebno priznanje selektorice. Gledališko predstavo so na gostovanjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji odigrali tudi v hrvaškem in srbskem jeziku.
Sonček je društvo otrok, mladostnikov in odraslih s cerebralno paralizo in sorodnimi invalidnostmi, njihovih staršev, svojcev, prijateljev in simpatizerjev.
Rok Vilčnik je na vprašanje, kako je delati z ljudmi s posebnimi potrebami odgovoril: “Pa saj imamo vendar vsi posebne potrebe!”.
Sonček je prostor, kjer so prostovoljci več kot dobrodošli. Kaj lahko v prazničnem času podarite sebi in drugim? Toplino. Toplino besed, objemov, pomoči, naklonjenosti, ki so je v društvu še tako potrebni in hvaležni. Predsednica društva Lidija Šestak Zorič vodi Sončke s skrbjo in toplino, katere se je še posebej priučila ob njenem sinu, ki je eden od Sončkov.
Ko so se ob koncu filma v dvorani prižgale luči, so bila srca obiskovalcev polna. Iskreno upam, da njihov dokumentarec postane del rednega vzgojno izobraževalnega programa “nedrugačnih” otrok, ki sprejetost v družbo prepogosto vrednotijo z lajki na družbenih omrežjih in pozabljajo na bistvo medosebnih odnosov, ki jim jih najbolje prikažejo prav Sončki.
