Podjetja se zato veliko ukvarjajo z zaščito svoje podobe. Na delovnih mestih pa so vse pogostejša obrekovanja, s katerimi bi se podjetja tudi morala veliko ukvarjati in jih ne jemati zlahka. Ta se kažejo v različnih oblikah in imajo negativne posledice za posameznike, ki so tarča govoric, škodujejo pa tudi drugim zaposlenim in ugledu podjetja.
Pri obrekovanju so skoraj vedno prisotna negativna občutja do osebe, ki jo obrekujemo. Obrekovanje je velikokrat žaljivo ter širi nepreverjene in pogosto neresnične informacije o določeni osebi, kar škoduje njenemu ugledu in dobremu počutju. Tudi če sami ne obrekujemo in samo poslušamo svoje sodelavce, posredno sodelujemo, saj vedenja ne poskušamo ustaviti ali ga celo pasivno spodbujamo. Ponavljajoče obrekovanje je lahko oblika trpinčenja, oziroma mobinga na delovnem mestu, to pa je z zakonom o delovnih razmerjih prepovedano. Obrekovanje moramo zato ustrezno nasloviti ter ga v celoti preprečevati.
Starostna diskriminacija ima različne oblike
Ko pomislimo na starostno diskriminacijo, si običajno predstavljamo zaposlene, ki so jih odpustili, jim zavrnili napredovanje ali jih nikoli niso zaposlili zgolj zaradi njihove starosti. A starostna diskriminacija na delovnem mestu je še veliko več. Ponavljajoče se opazke in dejanja, ki se osredotočajo na starost sodelavca, so lahko zelo obremenjujoče. Nadlegovanje na podlagi starosti, pa naj bo to namerno ali nenamerno, prinaša negativne posledice in je enako nedopustno kot druge oblike starostne diskriminacije. A verbalnega nadlegovanja še vedno ne jemljemo dovolj resno. Razlog za to je tudi ta, da le malo organizacij posveča pozornost temu in ustrezno usposablja svoje zaposlene, da negativne starostne pripombe niso nedolžne in da zanje ni mesta v delovnem okolju. Vsekakor pa je to povezano tudi s statusom starejših v širši družbi, ki se zdijo kot pozabljena skupina, za katero nihče ne skrbi, kot bi moral.
Kako se odzvati na obrekovanje?
Če nas nekdo obrekuje in ugotovimo, kdo to je, moramo o tem spregovoriti. Najslabše je, če smo tiho in se s tem ne spoprimemo. Sodelavcu povejmo, da vemo za obrekovanje in mu razložimo, kako to na nas vpliva. Morda se ta oseba niti ne zaveda, kaj povzroča s svojimi dejanji in kakšne posledice ima to njeno obrekovanje za nas. Če se počutimo dovolj samozavestno, lahko spregovorimo tudi pred večjo skupino sodelavcev in jim prenesemo resnične informacije. Morda se boste o dogajanju želeli pogovoriti tudi s svojim nadrejenim ali s kadrovsko službo. Čeprav je to vedno lažje napisati kot storiti, poskusite ostati mirni in se zavedati, da je problem v tistem, ki vas s svojim obrekovanjem trpinči in ne v vas. Najpomembnejša sta vaše počutje in duševno zdravje, brez tega ne boste mogli dobro delovati. Če ste storili vse, da bi neprimerna dejanja sodelavcev odpravili, vendar se ta še vedno dogajajo, je morda čas, da raziščete druge možnosti. Organizacija, ki ne skrbi dovolj za svoje zaposlene in zaustavi neprimernega vedenja, ko se to zgodi, ni dobra izbira za nadaljevanje vaše karierne poti.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
