V zadnjih letih se veliko pozornosti posveča psihadelikom, še posebej psilocibinu, ki je aktivna učinkovina v t. i. “magičnih oz. halucinogenih gobah”, saj bi naj služil kot alternativno zdravljenje posameznikov z blagimi do zmernimi oblikami depresije. Glede na raziskave bi se naj namreč vsaj 30 odstotkov posameznikov slabše odzivalo na klasično zdravljenje z antidepresivi. Razlog za to tiči v razlikah v fiziološkem delovanju ljudi in morebitna slabša odzivnost na zdravila, kar mnogo posameznikov odvrne od rednega jemanja klasičnih antidepresivov in s tem zmanjša učinkovitost njihovega delovanja.
Delovanje psilocibina še vedno ostaja neznanka
The New England Journal of Medicine, ena izmed najvplivnejših publikacij na področju medicine, je v zadnjem času objavilo dve študiji s področja delovanja psilocibina z namenom pojasniti to skrivnostno učinkovino in preučiti možnosti za njeno uporabnost v klinični praksi.
Psilocibin je v osnovi halucinogen, ki vpliva na možganski odziv do kemične substance imenovane serotonin. Ko se psilocibin razgradi v jetrih v potentno obliko psilocin lahko povzroča spremenjeno stanje zavesti in zaznavnja pri tistem, ki ga uživa. Psilocibin bi naj vplival na zmanjšano delovanje medialnega prefrontalnega korteksa, ki je zadolžen za pozornost, navade in spomin. Prav tako bi naj vplival na osebnostne prepreke, pri čemer ljudje poročajo predvsem povečano dojemanje sveta okoli njih.
Rezultati študije kažejo na izboljšanje simptomov depresije
V dvojno slepi randomizirani študiji so primerjala skupino oseb s prisotno depresivno motnjo, ki so uživale pripravek iz psilocibina s skupino oseb, ki se je zdravila z obstoječim antidepresivom – escitalopramom. Posameznikom iz obeh skupin so naredili funkcijsko magnetno resonančno slikanje (fMRI), kjer so po prvem dnevu in po prvi prejeti dozi psilocibina pri takih posameznikih ugotovili povečano aktivnost in višja povezanost med posameznimi možganskimi enotami, ki je pri osebah z depresivno običajno motnjo zmanjšana.
Ali to pomeni konec klasičnega zdravljenja z antidepresivi?
Vsekakor raziskave s področja psihadeličnih substanc postavljajo vprašanje ali je spremenjena možganska aktivnost ključna za zdravljenje depresije. Mnogo posameznikov redno uživa klasične antidepresive ne da bi pri tem opazilo spremembe pri pojavljanju njihovih težav. Raziskave kažejo, da je klinična odzivnost pri posameznikih, ki uživajo psilocibin bila 70% v primerjavi s escitalopramom, kjer je bila povprečna odzivnost 48%. Po drugi strani pa so se simptomi pri tistih, ki so se zdravili za psilobicinom v 57% ponovili v primerjavi s tistimi, ki so se zdravili s escitalopramom, kjer je do remisije prišlo zgolj v 28%. Dejstvo, da se dosti posameznikov ne odzove na zdravljenje s pislocbinom in da je ponovitev težav še vedno precej pogosta, nakazuje na oviro pri uvajanju psilocibina kot antidepresiva.
Kaže se tudi, da je uspeh zdravljenja z psihadeliki odvisen od okolja v katerem jih uživamo zato je uživanje tovrstnih substanc v nenadzorovanem okolju in brez zdravniške supervizije lahko precej tvegana in nevarna odločitev. Ključno pri uživanju psihadelikov je tudi posvetovanje s specialistom psihiatrije oz. klinične psihologije, da se predhodno oceni tveganje za razvoj psihoze in neželenih stranskih učinkov.
Ne glede na omenjene omejitve, nam tovrstne študije omogočajo boljši vpogled v možnosti zdravljenja depresivnih motenj z alternativnimi pristopi. Strokovnjaki največji potencial pri uživanju psihadeličnih substanc vidijo za zdravljenje negativnih miselnih procesov pri posameznikih s srednjo do hujšo obliko depresivne motnje in kot dodatno terapijo pri zdravljenju anksioznih motenj.
