Prijetni in vroči poletni dnevi se počasi poslavljajo, ob tem pa vstopamo v temperaturno zmernejše jesenske dneve. Jesen pa ni le obdobje hladnejših temperatur, ampak tudi številnih obolenj. Na pohodu so različne virusne in bakterijske okužbe, pred katerimi se moramo ustrezno zaščititi. Pri tem nam je v veliko oporo zdrav imunski sistem, ki je najučinkovitejša obramba v boju proti okužbam.
Imunski sistem je zapleten mehanizem, sestavljen iz organov, tkiv in iz imunskih celic, imenovanih bele krvne celice ali levkociti. “Njegova glavna naloga je obramba telesa pred vdorom tujih in škodljivih snovi iz okolja in s tem zaščita pred okužbami. Lahko ga razdelimo na dve med seboj povezani veji, nespecifični oz. prirojeni in specifični oz. pridobljeni imunski sistem. Prvi je razvit že ob rojstvu in se ob vdoru tujih mikrobov v telo takoj odzove – hiter, a šibek odziv. Drugi pa se izoblikuje šele ob stiku z novimi mikrobi in se razvija vse življenje. Njegova posebnost je ‘imunski spomin’, zato ob ponovnem stiku z mikrobi sproži intenzivnejši odziv kot prvič,” pojasnjuje Ana Maja Bernhard, mag. farm. iz Lekarn Maribor.
Ključna naloga in izziv imunskega sistema je razlikovanje med tujimi in telesu lastnimi celicami
Imunski sistem mora biti na spopade ob stiku s tujimi mikrobi dobro pripravljen. Ker je njegova sestava zelo zapletena, njegovo učinkovito delovanje nikakor ne sme biti samoumevno, saj obstaja veliko dejavnikov, ki lahko porušijo njegovo ravnovesje. Porušeno imunsko ravnovesje se kaže kot napenjanje, napihnjenost, zaprtje ali driska, težave s kožo, razdražljivost, glavoboli, bakterijske in virusne okužbe ter tudi kot razrast glivic, npr. kandide.
Padec imunske odpornosti se najpogosteje pojavi ob prehodu iz toplejših na hladnejše temperature. “Med druge rušilce imunskega sistema pa spadajo tudi stres, pomanjkanje spanca, neuravnotežena prehrana, premalo športnih aktivnosti, pa tudi zdravljenje z antibiotiki in drugimi zdravili. Na njegovo uravnoteženost vplivajo tudi starost in sodoben način življenja, ki je prepogosto stresen, hiter in sedeč, uživanje alkohola, kajenje, kronične bolezni in druge,” še dodaja magistrica farmacije Bernhard iz Lekarn Maribor.
Središče našega imunskega sistema je v črevesju
Za učinkovito delovanje imunskega sistema moramo ustrezno poskrbeti. Ključ za okrepljen imunski sistem in odpornost je v največji meri v našem črevesju, saj se tam naseljuje nekaj deset trilijonov mikrobnih celic. Te tvorijo živ ekosistem, ki ga imenujemo ‘črevesna mikrobiota’. Po zadnjih dognanjih naj bi do 70 % celic imunskega sistema izviralo iz t. i. črevesnega imunskega sistema. Njihove glavne naloge v črevesju so prepoznavanje ‘slabih’ bakterij in njihovo uničenje ter ohranjanje ‘dobrih’ črevesnih bakterij in njihovo razmnoževanje. Kadar je ravnovesje bakterij v mikrobioti ustrezno, to imenujemo evbioza, ko se ravnovesje poruši, pa govorimo o disbiozi.
Črevesna mikrobiota in imunski sistem sta torej tesno povezana. Vsaka neuravnovešenost v mikrobioti bo zamajala tudi ravnovesje imunskega sistema. Za ohranitev ravnovesja lahko največ storimo sami: izogibamo se stresu, dovolj spimo, redno in zmerno se ukvarjamo s športnimi aktivnostmi in se ustrezno prehranjujemo. Zadnje zajema izogibanje procesirani, ocvrti hrani in sladkorju ter vnos zadostne količine vitaminov in mineralov ter dobrih probiotičnih bakterij, ki jih najdemo v fermentiranih živilih, kot so jogurt, kefir, določeni siri, rdeča pesa ali kislo zelje.
Probiotiki so ključni pri krepitvi imunskega sistema
Probiotiki oz. probiotične bakterije so določene kombinacije dobrih bakterij, ki živijo v črevesni sluznici in ugodno vplivajo na naše zdravje, če so zaužiti v zadostni količini. Veliko probiotičnih bakterij, ki jih zaužijemo, v kislem želodčnem soku sploh ne preživi, zato je ključno, da jih v telo vnesemo v zadostnih količinah. “Šele tiste, ki preživijo, se lahko začnejo razmnoževati in opravljati svoje naloge. To so ohranjanje ustreznega ravnovesja med dobrimi in slabimi bakterijami, skrb za dobro prebavo in absorpcijo hranil, odstranjevanje toksinov iz telesa in povečanje ravni imunskih celic in izboljševanje imunskega sistema,” pove Ana Maja Bernhard, mag. farm.
Beseda probiotik sicer izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni ‘za življenje’. “Zgolj s hrano ne moremo zaužiti dovolj probiotičnih bakterij, zato so nam v veliko pomoč probiotiki v obliki prehranskih dopolnil. Tako lahko v telo v kratkem času vnesemo dovolj (več milijonov) dobrih bakterijskih kultur. Za uspešno kolonizacijo dobrih bakterij v črevesju je smiselno terapijo s probiotiki izvajati vsaj 2 meseca, pri tem pa zaužiti 1–3 milijarde (109) dobrih bakterij dnevno. Kadar probiotično terapijo izvajamo sočasno ob uživanju antibiotika, je probiotik treba zaužiti vsaj 3 ure pred ali po zaužitem antibiotiku,” še doda magistra farmacije iz Lekarn Maribor.
Kako prepoznati in izbrati ustrezen probiotik?
Pri izbiri ustreznega probiotika moramo paziti, da izberemo probiotik, ki je kakovosten in ima preverjeno delovanje. Ključni podatki, ki jih moramo preveriti pri izbiri probiotika, so:
• podatek o rodu, vrsti in sevu bakterije (različni sevi so koristni za različne težave),
• število različnih bakterijskih sevov (raznovrstnost sevov prinaša boljše učinke),
• številčnost bakterij v vsakem odmerku (vsaj 109 CFU oz. kolonijskih enot),
• ali ima dodan prebiotik (snov, ki pospeši rast ali aktivnost dobrih bakterij).
Ob številnih izdelkih, ki se pojavljajo na trgu in obljubljajo probiotično delovanje, je včasih težko vedeti, kateri so dejansko učinkoviti in primerni za določene težave, zato se za pomoč obrnite v najbližjo lekarno, kjer vam bodo ustrezno svetovali. Vstopamo v obdobje, ko je naš imunski sistem na preizkušnji, saj se je okužbam težko izogniti in lahko doleti vsakega od nas. “Čeprav smo okužbam najbolj podvrženi v jesenskih in zimskih mesecih, pa za krepitev imunskega sistema ne smemo poskrbeti le takrat, ko so nam okužbe že za petami, ampak moramo v njegovo odpornost vlagati vse leto. V sodobnem načinu življenja so probiotiki učinkovita rešitev za zdravje črevesne flore in močan imunski sistem skozi vse leto,” pove Ana Maja Bernhard, mag. farm. iz Lekarn Maribor
