Nosečnost je obdobje, ko ženske, zavedajoč se skrbi za nekoga drugega, večinoma bolj zdravo živijo. Uživajo zdravo, polnovredno prehrano, zmerno telovadijo, počivajo, se izogibajo stresu in veliko berejo. Mnogokrat jih zanima, kako lahko s pomanjkanjem ali čezmernim vnosom nekaterih hranil, pa naj gre za makrohranila (beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate) ali mikrohranila (vitamine, minerale), pripomorejo k manj zapletom pri porodu in bolj zdravemu otroku. Prav tako se želijo izogniti napačni vrsti in količini hrane, če bi lahko s tem škodovale sebi ali otroku.

V nosečnosti se žensko telo spremeni. Poveča se volumen plazme in rdečih krvničk, zmanjša se koncentracija proteinov, ki vežejo hranila, poveča pa se potreba po nekaterih mikrohranilih. Dobra prehrana nosečnice vpliva na zdravo rast in razvoj ploda, hkrati se ustvarjajo zaloge za potrebe v času dojenja, predvsem se poveča shranjevanje maščob v telesu. “Na začetku nosečnosti so plodove potrebe tako majhne, da jih lahko celo zanemarimo, če je prehrana nosečnice sicer dobra. Energijske potrebe so na začetku nosečnosti minimalne, rastejo pa ob koncu prvega trimesečja nosečnosti,” je pojasnila Urška Lučev mednarodna pooblaščena svetovalka za dojenje iz Lekarn Maribor. Med drugo tretjino nosečnosti so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe potrebni zlasti za rast maternice, prsi, maščobnih zalog in povečanje količine krvi. V zadnjem trimesečju se hranila porabljajo zlasti za rast ploda in posteljice. V drugem in tretjem trimesečju nosečnosti znaša priporočen povečan vnos kalorij 255 kcal/dan. Če nosečnica ne dobi določene snovi dovolj v hrani, si plod to vzame iz njenega telesa (npr. kalcij iz kosti, železo iz krvi …). Neustrezna prehrana nosečnice lahko povzroči zaplete, kot so na primer pomanjkanje mikrohranil povzroči anemijo, nosečniško hipertenzijo, preeklampsijo, zastoj v rasti ploda, težave pri porodu.

Materin prehranski status vpliva na ekspresijo genov pri plodu in je povezan z razvojem različnih bolezni v kasnejšem življenjskem obdobju (koronarna bolezen, kap, hipertenzija, sladkorna bolezen tipa 2).

Prehrana nosečnice

Za zagotovitev ustrezne količine vitaminov, mineralov in balastnih snovi je nujno, da nosečnica vsak dan zaužije zadostno količino beljakovinskih živil (meso, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki) ter sadja in zelenjave. Maščob in ogljikovih hidratov običajno količinsko ne odmerjamo, če so v mejah normale. “Dnevno naj nosečnica ne bi zaužila več kot 50 g sladkorja, saj lahko povečan vnos sladkorja povzroči čezmerno povečanje telesne mase in pomanjkanje nekaterih vitaminov B,” je opozorila Lučeva. Ker nekatera živila vsebujejo skrite maščobe, hrani dodamo 4 do 8 žličk maščob v obliki olj in masla. Prehrana brez maščob povzroča pomanjkanje v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K in esencialnih maščobnih kislin: “Za izkoristek beljakovin je pomembno, da nosečnica s hrano zaužije vsaj 36 kcal/kg telesne mase/dan. Če je dnevni vnos nižji ali pa nosečnica uživa samo beljakovine neživalskega izvora, se potrebe po beljakovinah povečajo. 1- do 2-krat na teden naj bodo v prehrano vključene male morske ribe.”

Kot je v nadaljevanju pojasnila strokovnjakinja, naj nosečnica zaužije dovolj sadja in zelenjave, ki dajejo organizmu balastne snovi in vitamine. Balastne snovi urejajo prebavo in vplivajo na absorpcijo energijskih in bistvenih hranil iz tankega črevesja. Obroki naj bodo čez dan enakomerno porazdeljeni (priporočljivo je med 3 in 6 dnevnih obrokov). Količina posameznega obroka ne sme biti preobilna, da ne povzroči neprijetnega tiščanja. Vsaj trije glavni obroki naj vsebujejo sadje in zelenjavo (najbolje oboje). Vsak obrok naj vsebuje tudi mleko in mlečne izdelke ali druge beljakovine.

Ta mikrohranila potrebujejo nosečnice

Podatki glede vnosa mikrohranil v času nosečnosti so dokaj nenatančni, predvsem na račun kompleksnosti nosečniškega metabolizma in interakcij med mikrohranili. Na splošno so zahteve po mikrohranilih v nosečnosti večje na račun nosečnice same (zaradi spremenjenega metabolizma in ustvarjanja rezerv v tkivih) in na račun razvoja posteljice, odvisne pa so od prehranskega statusa ženske v stanju pred nosečnostjo, pridobivanja telesne mase med nosečnostjo, dostopnosti določenega hranila v prehrani in morebitnih bolezni.

Dodajanje kalcija v nosečnosti se ne svetuje rutinsko in vsem nosečnicam, ampak samo tistim, pri katerih je nevarnost povišanega krvnega tlaka, preeklampsije in prezgodnjega poroda, ter nosečnicam s pomanjkanjem vitamina D. Z dodajanjem naj bi se nevarnost za povišan tlak zmanjšala za 35 odstotkov, nevarnost za preeklampsijo za 52 do 55 odstotkov in nevarnost za prezgodnji porod za 24 odstotkov. Izboljšana vrednost kalcija v krvi matere pa dolgoročno ne vpliva pozitivno na kostno maso matere in otroka, na morebitno mrtvorojenost otroka ali prezgodnji porod.

Že nekaj časa je znano, da je zadostna količina železa pomembna za optimalen izid nosečnosti, vpliva tudi na kognitivni razvoj ploda. “Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa vodi do zmanjšane zmožnosti prenašanja kisika po krvi. Je najpogostejša z nosečnostjo povezana komplikacija in njena prevalenca se je v zadnjih 20 letih zmanjšala le iz 43 odstotkov na 38 odstotkov,” je pojasnila Lučeva. V šestem tednu nosečnosti se volumen plazme poveča, masa rdečih krvničk pa se ne poveča proporcionalno. Pomanjkanje železa pri nosečnici vpliva na slabše kognitivne sposobnosti, zmanjšano fizično aktivnost in zmanjšano sposobnost obrambe organizma proti okužbam. Plod v maternici je odvisen od materinega kisika, vendar pa ima plodov hemoglobin večjo sposobnost vezave kisika, kar pomaga zagotavljati, da plod dobi dovolj kisika. Otroci slabokrvnih mater so pogosto tudi sami slabokrvni in se običajno slabše razvijajo. Najbolj to zadeva razvoj otrokovih možganov.

Zadnje študije so pokazale, da se otroci, ki imajo normalno raven železa, bolje psihosocialno razvijajo in na področju izobraževanja dosegajo boljše rezultate kot njihovi vrstniki, ki jim železa primanjkuje. Znanstveniki pa opozarjajo tudi na slabosti povečanih zalog železa v tretjem trimesečju nosečnosti, ki lahko vodijo do gestacijskega diabetesa, povečanega oksidativnega stresa in nevarnosti za preeklampsijo.

V nosečnosti se povečajo tudi potrebe po večkrat nenasičenih maščobnih kislinah povečajo: “Esencialne maščobne kisline so tiste, ki jih telo ne more proizvesti samo, ampak jih moramo zaužiti s hrano. Delimo jih v 2 skupini: ω-3 in ω-6 maščobne kisline. Predstavnik ω-3 maščobnih kislin je α-linolenska kislina in njeni derivati (eikozapentanojska (EPK) in dokozaheksanojska (DHK) kislina). Veliko α-linolenske kisline najdemo v lanenem, orehovem, repičnem in sojinem olju. EPK in DHK pa najdemo v mastnih morskih ribah, kot so sardele, sardine, slaniki, tuna in losos. Predstavnik ω-6 maščobnih kislin pa je α-linolna kislina in iz nje tvorjene maščobne kisline z daljšimi verigami, na primer arahidonska kislina (AK). Veliko vsebnost linolne kisline imajo rastlinska olja, kot so sončnično, sojino in olje koruznih kalčkov. Idealno razmerje med α-linolno in α-linolensko kislino je 1 : 5.”

Esencialne maščobne kisline so zelo pomembne za razvoj ploda pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje nosečnice. V možganih in očesni mrežnici se pred rojstvom in po njem kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj. Zadosten vnos je najpomembnejši ves čas nosečnosti in prvi dve leti otrokovega življenja. Posledice pomanjkanja so nižja porodna teža, manjši obseg glave, manjša velikost novorojenčka in vpliv na razvoj živčevja. Zaradi pomanjkanja je možno, da se imunski in živčni sistem nikoli popolnoma ne razvijeta. Priporočen dnevni vnos DHK je 300 mg/dan.

Tudi vitamini so zelo pomembni

Folna kislina spada med vitamine skupine B, pomembna je za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje. Ima pomembno vlogo pri sintezi in ohranjanju DNK, zato so zaradi optimalnega razvoja in rasti ploda v nosečnosti potrebe po tem vitaminu povečane. V prvem mesecu po oploditvi se pri plodu začne zapirati nevralna cev. Če nosečnica redno jemlje folno kislino, se tveganje za nepravilno zapiranje nevralne cevi zmanjša kar za 70 odstotkov. Pomanjkanje folata, ki vodi v megaloblastno anemijo, je drugi najpogostejši vzrok anemij med nosečnostjo: “Nekaj raziskav je pokazalo, da bi lahko obstajala povezava med jemanjem folne kisline v pozni nosečnosti (med 30. in 34. tednom) in povečanim tveganjem za astmo pri otroku v zgodnjem otroštvu.”

Pomanjkanje vitamina D naj bi do zdaj prizadelo že 1 milijardo svetovnega prebivalstva in je prepoznano tudi kot naraščajoča težava v nosečnosti: “Čeprav vemo, da ima vitamin D pomembno vlogo v homeostazi kosti, razvoju možganov in modulaciji imunskega sistema, še zmeraj ne poznamo natančne pomembnosti vloge tega vitamina v prenatalnem obdobju.” Raziskave so pokazale, da se pri koncentracijah, nižjih od 50 nmol/L krvi v nosečnosti, poveča tveganje za preeklampsijo, nosečniški diabetes in prezgodnji porod.

Pomanjkanje mikrohranil v nosečnosti in kasnejši vpliv na kronične bolezni pri otroku

“O vplivu pomanjkanja mikrohranil v času nosečnosti na izid nosečnosti vemo že veliko, medtem ko so podatki o tem, kako pomanjkanje vpliva na otroka v njegovem kasnejšem obdobju otroštva, odraščanja in naprej v odraslo dobo, skopi,” je pojasnila strokovnjakinja ter v nadaljevanju dodala, da je splošno znano, da je za zdravo rast in razvoj ter zdravje skozi celo življenje pomemben presnovni vtis, torej hrana, ki jo dobi plod, dojenček z materinim mlekom in z uvajanjem goste prehrane do 2. leta starosti: “To, skupaj z nadaljevanjem zdravega načina življenja, vpliva na kasnejši potek zdravja in tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Vemo, da nezadostna količina mikrohranil v krvi vpliva na spremenjen metabolizem, ožilje, rast in razvoj organov, kar se lahko kaže kot srčno-žilne bolezni, spremenjena ledvična funkcija, količina maščobe v telesu in povečano tveganje za debelost, sladkorna bolezen tipa 2 …, vendar podrobnih mehanizmov, kako pomanjkanja vplivajo na te bolezni, še ne poznamo. Najpomembnejša mikrohranila pri tem vplivu naj bi bila železo, cink, vitamin A, vitamin B12, folat, magnezij in vitamin D.”