Medtem ko je déjà vu opisano kot občutek, da ste neko situacijo ali besede že doživeli, čeprav se vam zdijo nepoznane, se pri jamais vu soočate z obratnim pojavom. V situaciji jamais vu se znajdete v okoliščinah, ki jih dejansko poznate, a se vam v trenutku zdijo povsem tuje ali nepoznane.
Pojavlja se lahko v različnih kontekstih in ima različne manifestacije
To pomeni, da oseba v primeru jamais vu ne more prepoznati nečesa, kar bi morala poznati ali prepoznati, kar sproži občutek zmede ali nelagodja. Pojavlja se lahko v različnih kontekstih in ima različne manifestacije. Na primer, pri branju besedila, ki ga sicer dobro poznate, se vam v trenutku zdi neznano ali nerazumljivo. Prav tako se lahko pojavlja pri prepoznavanju obrazov ljudi, ki bi vam morali biti znani, a se vam zdijo tuji.
Jamais vu je manj pogost in manj raziskan pojav kot déjà vu, vendar še vedno zanimiv psihološki pojav, ki odraža kompleksnost človeškega dojemanja in zaznavanja. Čeprav ni natančno znan mehanizem, ki povzroča jamais vu, obstaja več teorij o tem, kaj ga lahko sproži.
Ena teorija sugerira, da jamais vu izhaja iz začasnega zmedenega stanja uma, ko se informacije in spomini ne usklajujejo pravilno. Druga teorija nakazuje, da je lahko posledica utrujenosti, stresa ali drugih čustvenih dejavnikov, ki vplivajo na sposobnost prepoznavanja znanih stvari.
Nekateri ljudje opisujejo jamais vu kot neprijetno izkušnjo, saj se soočajo z občutkom, da ne morejo zaupati lastnim zaznavam ali spominom.
Kljub temu, da je jamais vu manj raziskan kot déjà vu, še vedno predstavlja pomemben vidik človeške psihe. Razumevanje teh pojavov pomaga raziskovalcem bolje razumeti, kako delujejo naši možgani in kako se soočamo z izzivi pri dojemanju resničnosti ter prepoznavanju znanih informacij. Oba, déjà vu in jamais vu, predstavljata zapleteno področje raziskav v psihologiji in nevroznanosti, ki prispeva k razumevanju, kako možgani obdelujejo in oblikujejo našo zaznavo sveta okoli nas.
