Vsi (večina, mnogo, nekaj, tu in tam kdo – izberite glede na svoje izkušnje) smo že kdaj pregloboko pogledali v kozarec in potem počeli neumnosti. Stopnja teh neumnosti pa je seveda različna in je veliki meri odvisna od tega, kako alkohol vpliva na nas. In seveda koliko ga popijemo. Nekateri se le smejijo, drugi radi izlivajo svoja čustva (kar trezen misli, pijan govori), tretji pametujejo, četrti postanejo pogumni, peti bi »še eno rundoooo« in še kak tip bi se našel. In potem pride jutro…, ki prinese srečanje z realnostjo prejšnjega dne v obliki mačka in spraševanja, kaj za vraga se je dogajalo…

Posebej slednje je nekaj, kar je pogosto (večkrat, redko, tu in tam…) kritično, zato kličemo prijatelje, sodelavce in druge udeležence dogodka in jih malce povprašamo, če se oni spomnijo kaj več kot mi in skupaj ugotavljamo, kako »divje« je bilo vse skupaj. Je bilo res, smo pijani res tako drugačni? In ko menimo, da se obnašamo »divje«, ali se res? Kot kaže raziskava, objavljena v reviji Clinical Psychological Science – ne.

Ugotavljali spremembe obnašanja

Raziskavo je izvedla skupina psihologov univerze v Missouriju pod vodstvom Rachel Winograd (no ja, res pravi priimek), v kateri so ugotavljali spremembe obnašanja pri 156 prostovoljcih obeh spolov. Ti so najprej izpolnili obrazec, v katerem so morali opisati, kakšni so, ko so trezni in kakšni, ko so pod vplivom alkohola. Nato so jim v petnajstih minutah dali piti različne alkoholne pijače, nakar so morali reševati različne uganke s tremi do štirimi drugimi pijanimi udeleženci. V poskusu so imeli tudi kontrolno skupino, ki je pila sok. Prostovoljci so ocenjevali svoje obnašanje med eksperimentom ocenjevali na dveh časovnih točkah, poleg tega pa je bilo vse skupaj tudi posneto, da so obnašanje lahko ocenjevali tudi zunanji opazovalci.

In kakšni so bili rezultati?

Po besedah prej omenjene »vinogradnice«, so bili precej presenečeni nad razlikami med tem, kako so sodelujoči videli sami sebe in kako so jih videli zunanji opazovalci. Večina prostovoljcev je namreč ocenila, da se, ko so pijani, obnašajo popolnoma drugače kot takrat, ko so trezni in da njihova pijana osebnost s trezno nima dosti skupnega. Menili so, da so pijani manj razumevajoči, manj »vestni«, manj odprti za nove izkušnje, manj nevrotični in bolj odprti.

Povsem drugačno sliko pa so zaznali zunanji opazovalci, ki so opazili več ali manj le malce večjo odprtost in nič drugega omembe vrednega.

Kaj lahko torej sklepamo? Raziskava kaže, da ni res, da bi nekaj pijač povzročilo scene iz zgodbe o doktorju Jekyllu in gospodu Hydeu. To, da smo drugačni, se nam očitno le zdi, vse kar se zgodi pa je, da malce popustijo zavore. Mogoče pa včerajšnja zabava le ni bila tako »divja« ampak le malce bolj glasna različica tega, kar počnemo, ko smo trezni. Razen če se seveda nismo hoteli s kolesom voziti po šanku, pretepsti obcestne svetilke ali pa prepričati sosedovih vrtnic, da malo urina nič ne škodi…

VIR: t3tech.si