Podaljševanje življenjske dobe ne pomeni zgolj staranja prebivalstva, ampak kliče po spreminjanju razumevanja delovnega življenjskega cikla in podaljševanju delovne aktivnosti. Gospodarsko okolje je drugačno kot v preteklosti, poganjajo ga globalizacija, nenehne spremembe in znanje. Zato je vseživljenjsko učenje postalo nuja, podaljšano zaposlovanje pa lahko pomeni tudi več različnih karier. Koronakriza je marsikaj postavila na glavo, a intenzivnosti staranja prebivalstva ne more ustaviti. Da se je med protikoronskimi ukrepi pri nas znašlo tudi prisilno upokojevanje, meče negativno luč na ohranjanje delovne aktivnosti starejših. Ob pospešenem staranju napovedi namreč tudi kažejo, da bodo generacije mlajših, ki šele vstopajo na trg dela, po številu vse skromnejše. Razpoložljive delovne sile bo tako brez podaljševanja delovne aktivnosti starejših v prihodnje vse manj.
Odloženo upokojevanje je za posameznika lahko velik izziv
Podaljševanje delovne aktivnosti posamezniku prinaša večjo finančno stabilnost, vključenost v družbene odnose in medsebojno sodelovanje na delovnem mestu pa krepita občutke pripadnosti, družbene vključenosti in koristnosti. Kako se posameznik odziva na podaljšano zaposlitev, je zelo odvisno od njegove psihofizične kondicije in od tega, kaj mu zaposlitev pomeni, koliko ga obremenjuje, ali ga tudi izpolnjuje. Za podaljševanje delovne dobe sta neobhodna vzdrževanje in nadgrajevanje delovnih zmožnosti. Nenehne spremembe poslovnega okolja prinašajo drugačne načine dela, kar od starejših terja nova znanja, spretnosti in veščine. Za spopadanje z vedno novimi izzivi sta nujna tudi ohranjanje dobrega fizičnega in psihičnega stanja ter obvladovanje stresa. A poleg lastne motiviranosti in pripravljenosti za ohranjanje delovne aktivnosti so ključne ustrezne spodbude tako v podjetjih kot na ravni države.
Različne generacije bogatijo kapital podjetja
Za podjetja je ob soočanju s pomanjkanjem delovne sile odloženo upokojevanje dobrodošlo, a aktivno staranje zahteva strateški pristop, sprejem in izvajanje nekaterih ukrepov ter različna prilagajanja. Terja prilagajanja delovnih nalog, delovnega časa in delovnih sredstev ter omogočanje prožnejših oblik dela. Velik pomen imata ustrezna ergonomija delovnih mest ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti zaposlenih. Starejši imajo praviloma bogastvo znanj in izkušenj ter nekatere kompetence, ki lahko pomembno prispevajo k uspešnosti podjetja. Na drugi strani pa morajo delodajalci za ohranjanje delovnih zmožnosti starejših tudi njih vključevati v izobraževanja in usposabljanja ter jih s tem spodbujati k ohranjanju delovne aktivnosti. Različnost generacij na delovnem mestu pomeni široko paleto znanj in veščin, a ključno je, da jih v podjetjih znajo upravljati, da spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, prenos znanj med njimi in učenje v vseh smereh.
Logično je, da je dolgoročno poviševanje starostne meje upokojevanja v družbenem interesu, saj vpliva na višjo produktivnost in boljšo vzdržnost pokojninske blagajne. A za učinkovito podaljševanje delovne aktivnosti je zelo pomembno, da ukrepe spodbuja tudi država, jih ustrezno zakonsko podpira ter s tem omogoča njihovo izvajanje.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
