V tem tednu, od 1. do 7. avgusta, tudi v Sloveniji obeležujemo svetovni teden dojenja, s katerim želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Nekatere države obeležujejo svetovni dan dojenja tudi v jeseni zaradi poletnih počitnic. Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«.

Dojenje prinaša veliko prednosti za otroka

Kot poudarja dr. Zalka Drglin, višja predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, si v Sloveniji prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Zaradi kratkoročnih in dolgoročnih pozitivnih učinkov na zdravje otrok in matere in zaradi okoljskih prednosti v primerjavi z rabo mlečnih nadomestkov je dojenje koristno tudi za družbo. Zavedati se moramo, da mame za dobre prakse dojenja potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.

 

Poleg omenjenih prednosti pa ima dojenje še mnoge druge pozitivne učinke tako na materino kot tudi na otrokovo zdravje. »Čeprav imamo danes v primeru, da dojenje ne steče po naravni poti, veliko število kvalitetnih alternativnih nadomestkov mleka, prinaša naravno dojenje številne, tudi znanstveno dokazane, blagodejne učinke za mater in otroka. Otroci, ki so bili dojeni po naravni poti so praviloma v boljši zdravstveni kondiciji, pri njih se pogosteje bolje razvijajo ustne mišice in čeljust, ki ne pripomoreta samo k ustreznemu razvoju govora, temveč tudi k celokupnemu zdravju otroka. Če je čeljust pri otroku dobro razvita, je  namreč verjetnost za pojavnost okužb dihal in prebavil bistveno nižja. Prav tako so takšni otroci tudi manj podvrženi vnetju srednjega ušesa, lažjemu prebavljanju hrane, pri njih se alergije praviloma pojavljajo v manjšem obsegu, manj so tudi podvrženi razvoju sladkorne bolezni. Preko dojenja otroci oblikujejo tudi občutek varnosti in tako z materjo navežejo prvi zunanji stik,« pojasnjuje Marina P. Frangež, svetovalka za dojenje in ustanoviteljica slovenskega festivala za starše Dojiva se.

Po dopolnjenem šestem mesecu se priporoča postopno uvajanje varne in mešane prehrane

Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da naj mati novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.

»Čeprav so smernice glede dojenja jasno postavljene, se mi zdi pomembno, da se dojenje izvaja predvsem tako dolgo kot je prijetno za mater in tudi za novorojenčka. Ni potrebe po nenadnem ali prisilnem prenehanju, če to obema še ustreza,« še poudari Frangežova.

Večina mater v Sloveniji doji svoje otroke

Na srečo se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka. Kot povzema rezultate raziskave SI.Menu 2017/18 Vida Fajdiga Turk iz NIJZ: »V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v raziskavi, pa je bilo šestindvajset mesecev.«

V svojem prispevku dr. Zalka Drglin analizira nekatere predsodke o dojenju po tem, ko otrok upihne prvo svečko, in poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe: »Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto.« In zaključuje: »Predvsem je smiselno razgrajevati predsodke in se seznaniti z dejstvi, da ne bi doječih žensk obremenjevali z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, na primer s komentarjem, češ “otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje” ali “se samo crklja”. To preprosto ni res. Začnimo sprejemati doječe mame novorojenčkov, dojenčkov in malčkov kot del našega vsakdana v javnosti in zasebno.«

V Sloveniji pa bo letos, preko spleta in tudi v fizični obliki, potekal že 9. festival Dojiva se in to na petnajstih lokacijah po vsej Sloveniji, v Mariboru bo dogajanje v soboto med 9. in 12. uro, na promenadni Mestnega parka, kjer bodo starši imeli priložnost srečanja z mamicami in ponekod tudi svetovalkami za dojenje. Festival Dojiva se, skuša sicer preko informiranja in podajanja znanja razbijati najpogostejše predsodke, strahove in izzive s kateri se srečujejo mlade mamice pri dojenju oz. že v času nosečnosti. »Mlade matere se srečujejo z mnogimi pomisleki in celo strahovi pred dojenjem. Najpogosteje jih skrbi, da bo njihovega mleka premalo ali pa da bo to premalo kakovostno ali celo vodeno, pogosto navajajo tudi pomisleke glede dojenja ob prebujanju. Čeprav nam družba in mediji včasih prikazujejo malce popačeno sliko poroda, najpogosteje kot izredno bolečega in kričečega, dojenje pa kot preprost ritual med otrokom in materjo, ki poteka brez težav, temu nujno ni tako. Porod je lahko za mnogo mater tudi precej prijetna izkušnja, medtem ko pri samem dojenju lahko naletimo na določene ovire in izzive, vsekakor pa obstaja več rešitev za izzive pri dojenju kot razlogov za njegovo opustitev. Ključnega pomena je zato zadostno informiranje in izobraževanje mladih mamic o dojenju ter nudenje ustrezne psihološke podpore tekom celotnega procesa dojenja,« pove svetovalka za dojenje, Marina P. Frangež.

Tudi očetje lahko podprejo dojenje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob letošnjem tednu dojenja izpostavljamo pomen očetove podpore dojenju. Dr. Irena Krotec, specialistka javnega zdravja, osvetljuje pomen dejavnega očetovstva: s sodelovanjem pri negi dojenčka, skrbi za dom in z ljubečim odnosom je oče otroka doječi materi v veliko podporo.

»V prazgodovini je bila osnovna naloga očeta, da poskrbi, da sta mati in otrok v jami bila varna pred zunanjimi nevarnostmi. Podobno velja na malce prilagojen način tudi danes, s tem da je vloga očeta v sodobnem svetu lahko veliko več kot le varovalna. Naloga očetov je danes predvsem v tem, da poskrbijo za prijeten in miren prehod matere in otroka iz bolnišničnega v domače okolje. Oče lahko z prevzemanjem gospodinjskih opravil omogoča predvsem to, da se mlada mamica lahko posveti izključno dojenju in otroku. Občutek varnosti in sproščenosti sta namreč ključna pri zagotavljanju prijetnega okolja za mater in otroka,« še doda Marina Frangež.