Če še niste slišali za ChatGPT, vam predlagam, da vprašate svojega otroka, kdo mu je včeraj pomagal napisati domačo nalogo. Da pa bi najbolje razložil, kaj sploh ChatGPT je, sem si vzel minutko časa in ga vprašal, kako bi se sam razložil ljudem, ki ga ne poznajo.
To Chat GPT meni o sebi: “ChatGPT je veliki jezikovni model, ki ga je ustvarilo podjetje OpenAI in ki uporablja umetno inteligenco, ki mu omogoča, da lahko odgovarja na vprašanja in opravlja različne naloge, kot so prevajanje, ustvarjanje besedil in podobno. Zasnovan je tako, da se uči iz velike količine besedil in informacij ter uporablja svoje znanje za odgovore na različna vprašanja in izzive, ki mu jih postavljajo uporabniki. V osnovi je računalniški program, ki lahko pomaga pri reševanju različnih težav.”
Kljub temu, da je ChatGPT javno dostopen zgolj slabih šest mesecev, dviguje mnogo prahu, še posebej na področju izobraževanja. ChatGPT ustvarja izjemno prepričljive odgovore in izčrpne eseje, kar so nadvse hitro opazili tudi dijaki in študenti, ki pa, spomnite se svojih srednješolskih dni, iščejo najhitrejšo možno pot od točke A (navodila naloge) do točke B (opravljena naloga). Če so plonk listki predstavljali hiter vlak med točkama A in B, je ChatGPT vesoljsko plovilo, ki leti s približkom svetlobne hitrosti. Z njim so šolarji tako odkrili zlato jamo, ki je odgovor na skoraj vsa vprašanja in naloge, ki jim jih postavlja šolski sistem.
Nič, kar dobra stara prepoved ne more doseči… ali?
Zadnjih nekaj mesecev lahko v medijih poslušamo učitelje in šolnike, ki govorijo o opustošenju njihovih učnih načrtov in smrti domačih nalog. Prve, ki so se na to odzvale pa so bile newyorške javne šole. “Zaradi zaskrbljenosti zaradi negativnih vplivov na učni proces ter skrbi glede varnosti in točnosti vsebine, je dostop do ChatGPT v omrežjih in napravah newyorških javnih šol omejen,” je v izjavi, ki jo je povzel T3 Tech povedala Jenna Lyle, namestnica tiskovnega predstavnika newyorških javnih šol.
Strah pred goljufanjem in povečanjem pasivnost učencev in dijakov je seveda na mestu, še posebej pri upoštevanju dejstva, da ChatGPT uporabnikom pogosto poda napačne ali zavajajoče odgovore, vendar to še zdaleč niso edine skrbi, ki pri uveljavljanju orodij in programov umetne inteligence v šolskem sistemu pestijo učitelje in odločevalce. New York Times je pred nekaj meseci poročal, da programi kot so ChatGPT za učitelje predstavljajo tudi eksistencialne skrbi, še posebej na področju ocenjevanja dela svojih učencev. En srednješolski učitelj je za časnik delil svojo izkušnjo s ChatGPT-jem, ko ga je uporabil za ocenjevanje člankov svojih učencev. Program je tako v zelo kratkem času podal podrobnejše in uporabnejše povratne informacije o člankih, kot bi jih učitelj sam.
Zaradi takšnih novic je popolnoma enostavno razumeti, zakaj se učitelji počutijo ogrožene. Vendar je razlogov, zakaj je prepoved programov umetne inteligence kot je ChatGPT nesmiselna veliko več, kot je razlogov za prepoved. Večina “dobronamernih” prepovedi skozi zgodovino se je izkazalo za neučinkovitih. Prvi in dokaj očiten razlog, zakaj je prepoved nesmiselna je, da ta preprosto ne bo delovala.
Prepoved enostavno ne bo delovala
Seveda lahko šola blokira dostop spletnega mesta ChatGPT v šolskih omrežjih in na napravah v lasti šole. Kljub temu imajo učenci telefone, prenosne računalnike in številne druge načine dostopa do tega zunaj pouka. Nekateri učitelji svoje upe polagajo v programe, ki zaznajo pisanje, ki ga ustvari umetna inteligenca in skušajo s tem preprečiti njihovo uporabo. Težava s tem je, da je te programe razmeroma enostavno prelisičiti s spremembo določenih besed in povedi.
Še en dober razlog, zakaj je prepoved ChatGPT-ja nesmiselna je, da je s pravim pristopom lahko zelo učinkovito učno orodje. Pravi pristop lahko učence nauči kritične interakcije z modeli in program umetne inteligence, ki bo ključen za poklice prihodnosti. Programi umetne inteligence lahko prav tako pišejo prilagojene učne načrte za posamezne učence, ki se učijo na različne načine, lahko služi kot mentor in se uporablja kot izhodišče za različne vaje v razredu. Tudi napake, ki jih ChatGPT dela pri podajanju napačnih odgovorov so dobra vaja za učenje kritičnega razmišljanja.
Kako pa je z uporabo programov umetne inteligence »doma«?
Da bi izvedeli, s kakšnimi izzivi in priložnosti se soočajo z uporabo umetne inteligence v domačem šolskem okolju, smo se pogovarjali z mag. Mladenom Borovičem, poznavalcem umetne inteligence in asistentom na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki meni, da je “največji izziv zagotovo uporaba umetne inteligence v šolskem okolju, kjer učenci, dijaki in študentje uporabijo umetno inteligenco za reševanje nalog. Tukaj govorim seveda o situaciji, kjer navodilo naloge posredujejo sistemu umetne inteligence, njegov rezultat pa predstavijo kot svoje delo. Gre za način goljufanja oziroma plagiatorstva, ki ga je sicer možno zaznati, vendar trenutno še ne z visoko zanesljivostjo.”
Je pa tudi veliko priložnosti kar se tiče umetne inteligence v izobraževanju, kako lahko po vašem mnenju umetna inteligenca izboljša kakovost izobraževanja?
“Menim, da lahko umetna inteligenca izboljša kakovost izobraževanja tako za učitelje in profesorje kot tudi za učence, dijake in študente. Učitelji in profesorji lahko takšna orodja uporabijo pri pripravi učnega materiala tako, da si pohitrijo proces izdelave prosojnic, navodil in nalog. Na drugi strani lahko učenci, dijaki in študenti uporabljajo takšna orodja enako kot zdaj uporabljajo spletne iskalnike. S pomočjo teh orodij lahko pridobijo tudi dodatne informacije, saj nekatera orodja, kot na primer ChatGPT vračajo zelo podrobne, razdelane in organizirane odgovore.”
Se vam zdi smiselna prepoved uporabe jezikovnih modelov kot je ChatGPT pri pisanju esejev in drugih nalog v srednjih šolah, kot so to storile določene srednje šole v tujinah?
“Prepoved uporabe je po mojem mnenju kratkoročna rešitev. Tudi, če se ta orodja prepovejo v šolskem okolju je trenutno njihovo uporabo težko zaznati, čeprav se bo tudi to s časom spremenilo na bolje. Mislim, da je dolgoročno bolj smiselno premisliti kako lahko z upoštevanjem teh orodij spremenimo način poučevanja, da bo bolj efektiven in da učenci ne bodo razmišljali o uporabi teh orodij za goljufanje temveč, da jih bodo razumeli kot dodatno možnost izboljšave svojega znanja. Tudi, ko so se pred leti pojavili spletni iskalniki smo se temu prilagodili in s prihodom teh novih orodij bo to podobno.”
Na univerzah v zahodnoevropskih državah kot sta Belgija in Nizozemska v uradni kurikulum že vključujejo predmete, ki študente soočajo z recimo etičnimi vidiki umetne inteligence, z uporabnostjo in razvojem, kako pa je kaj v slovenskem visokošolskem okolju na tem področju?
“Glede etičnih vidikov umetne inteligence bomo tudi pri nas morali razmisliti o čem podobnem. Trenutno nisem seznanjen s kakšnimi posebnimi predmeti, kjer bi se specifično ukvarjali s to tematiko. Vsekakor bi bilo po mojem mnenju dobro vključiti tudi te tematike v visokošolsko okolje, dejstvo pa je, da se področje umetne inteligence razvija bliskovito hitro in je enostavno zelo težko dohitevati ta napredek z raznimi večjimi spremembami v uradnih učnih načrtih.”
Prilagoditev, ne prepoved
Jezikovni modeli umetne inteligence ne bodo v naslednjih letih postali manj zmogljivi, še več, dosegli bodo razvoj, kakršnega si pred nekaj leti sploh ne bi mogli predstavljati, zato je prilagoditev tem orodjem veliko bolj ključna kot gola prepoved. Poslati nove diplomante v svet, poln programov umetne inteligence brez znanja in poznavanja teh programov je naravnost neumna in bo naredila nepopravljivo škodo prihajajočim generacijam delavcev in kritičnih državljanov.
