Med eno najpogostejših vzrokov za to nelagodje spada burzitis rame. Predstavljamo, kaj povzroča burzitis rame, katere simptome lahko pričakujemo, ter kako se lahko učinkovito zdravi to stanje, da se povrnejo udobje in funkcionalnost ramenskega sklepa.

Ob nastopu bolečine v rami, ki je bodisi nenadna bodisi se je krepila postopoma, in je ali ostra ali topa, velja pomisliti na vnetje burze oziroma burzitis rame.

V primeru burze gre za s tekočino napolnjene vrečke, prisotne na več mestih v telesu (bilo naj bi jih preko 150), ki blažijo trenje med posameznimi tkivi. Njihova naloga je torej zmanjšati draženje med strukturami telesa na eni in zagotoviti gladko gibanje brez bolečin na drugi strani.

Z drugimi besedami: prisotne so, da bi (na)mazale sklepe in druge telesne površine, kakorkoli izpostavljene obrabi ali trenju.

Burzitis se sicer pojavlja na več mestih, najpogosteje na večjih sklepih (kolkih, kolenih, komolcih, stopalih, gležnjih), a je burzitis rame kljub temu daleč najbolj zastopan. Njegova pojavnost je enakovredno prisotna pri ženskah in moških, razlog temu pa gre med drugim pripisati dejstvu, da je subakrominalni prostor v rami že v osnovi precej ozek, saj meri med 1 ter 1,5 cm, zaradi česar zlahka prihaja do utesnitve burze.

[[image_1_article_66265]]

Ob nastopu težav je nujno čim prejšnje ukrepanje in temeljit posvet s strokovnjakom, ki na osnovi pregleda ter prisotne simptomatike potrdi diagnozo burzitisa rame, zatem pa pacientu odredi konservativno rehabilitacijo. 

Anatomska zgradba rame

Rama omogoča ekstremno količino gibanja, zato od nekdaj velja za najmobilnejši sklep. Sestavljata jo lopatica in nadlaktnica, a ker je glava slednje veliko večja kakor površina lopatice, je izredno mobilna, hkrati pa tudi precej nestabilna.

Ključno vlogo pri doseganju stabilnosti imajo zato druge strukture, med njimi sklepna ustnica (vezivno-hrustančno tkivo, ki povečuje usklajenost gibov), ligamenti (ti zagotavljajo stabilnost) in mišice kot naravni stabilizatorji.

Najpomembnejša pri tem je rotatorna manšeta v sestavi štirih mišic (subskapularis, supraspinatus, infraspinatus in teres minor), ki povezujejo nadlaktnico in lopatico ter obenem stabilizirajo sklep in gibanje.

Med vse njih je umeščena še deltoidna mišica, med to in rotatorno manšeto pa se nahaja burza, katere vloga se pripisuje blaženju območja med kitami rotatorne manšete ter akromiona (najvišje ležeče točke lopatice) in ščitenje spodnje mišice.

Ne glede na naravno zaščito sklepa ponavljajoče gibanje povzroča draženje in trenje, kar skozi čas privede do vnetja burze, imenovanega tudi burzitis rame, ki pa ga je s pomočjo fizioterapije možno odpraviti ter ob podpori strokovnjaka znova doseči poln obseg gibljivosti.

Vzroki za nastanek burzitisa rame

Vzrokov, zaradi katerih se burza vname, je več, kljub temu pa se burzitis rame najpogosteje razvije kot posledica ponavljajočega gibanja, toliko bolj, v kolikor gre za dejavnosti, ki potekajo nad glavo. Posebej izpostavljeni so mu nekateri športniki, tovarniški delavci in gradbeni delavci, pa tudi starejši, pri katerih zaradi dolgoletne obrabe ter sprememb, povezanih s starostjo, prihaja do naravne zožitve subakronialnega prostora.

Kot dejavniki tveganja za pojav burzitisa rame veljajo:

  • subakrominalna utesnitev, do katere pride zaradi kalcinacije, tendinitis supraspinatisa in nekaterih drugih zdravstvenih stanj,
  • predhodna poškodba rame, toliko bolj rotatorne manšete,
  • ponavljajoče aktivnosti, ki pretežno potekajo na območju nad glavo,
  • kalcinacije, prisotne v rami ali ramenskem obroču,
  • okužbe in
  • določene bolezni, med njimi revmatoidni artritis, putin ter nalaganje kalcijevih kristalov.

 

Simptomi burzitisa rame

Burzitis rame najzanesljiveje potrjuje nenadna ali postopna bolečina v rami, ki je lahko ostra ali topa, v nekaterih primerih pa le blaga in prej kakor na bolečino spominja na občutljivost.

Prisotna je v točno določenem obsegu gibanja, praviloma pri dvigovanju rok med 70 in 160°, kar burzo utesni, nakar ta popusti, ker se pomakne navznoter, kjer se ima možnost sprostiti. Gibanje v obsegu, večjem od 160° tako v večini primerov bolečine ne povzroča, so pa za burzitis, prisoten v ramenskem obroču, prav tako značilni občutek otekanja in togosti, ščipajoče utripanje, okrepljeno pri dvigovanju rok nad glavo, ter nočne bolečine (med ležanjem na prizadeti strani).

Diagnosticiranje burzitisa rame

Anamneza skupaj s telesno preiskavo, torej klinična diagnostika, za diagnosticiranje burzitisa rame običajno povsem zadostujeta, zato slikovne preiskave niso potrebne. Pacienti v povezavi z burzitisom rame pogosto tožijo o bolečini v anterolateralnem delu ramenskega obroča, nemalokrat pa gre tudi za posledico poškodbe (padca, ki povzroči udarec v ramo), športne aktivnosti ali pogostega dvigovanja bremen na police nad glavo.

[[image_2_article_66265]]

Neodvisno od tega in navkljub enostavnemu prepoznavanju burzitisa rame je treba v diferencialno diagnozo vključiti druge patologije, kakorkoli povezane z utesnitvijo burze. Pri tem prednjačita patologija tetive supraspinatos, ki lahko sovpada z raztrganino tetive supraspinatusa ali s tendinitisom, in patologija vratne hrbtenice, v kolikor bolečina ni lokalizirana, temveč se občutljivost pojavlja tako na anterolateralnem delu rame pod akromionom kot v drugih delih rame ter roke.

Po utrditvi diagnoze strokovnjaki v kliniki Medicofit pacientu pripravijo celostno obravnavo, ki temelji na konservativnih postopkih zdravljenja burzitisa rame.

Zdravljenje burzitisa rame

Najučinkovitejša rehabilitacija, ki odpravi in simptome in vzroke, zaradi katerih je burzitis rame sploh nastopil, se pripisuje konservativnemu zdravljenju. Namen tega je ohraniti obseg gibanja in moči ter izboljšati mobilnost zgornjega dela hrbta in vratu.

[[image_3_article_66265]]

Individualno prilagojena fizioterapija je zato na samem začetku v kliniki Medicofit usmerjena v zmanjšanje bolečine in pridobivanje polnega obsega gibanja v ramenskem obroču, kar strokovnjaki dosegajo s kinezoterapevtskimi vajami.

Dopolnjujejo jih sodobne tehnike, kakršne so TECAR terapija, SUMMUS laser, elektroterapija HiTOP in ultrazvok, katerih cilj je ublažiti bolečino ter zmanjšati vnetje, ključno pa je tudi pacienta poučiti o ergonomskih in posturalnih dejavnikih, ki lahko morebiten ponoven pojav burzitisa rame preprečijo.

Na ta način posameznik vzpostavi nadzor nad lopaticami, okrepi mišice in stabilizira ramenski obroč, predvsem pri športno aktivnih pacientih pa se priporočajo še proprioceptivne vaje, prav tako agilna vadba.

Burzitis rame zahteva prilagojeno zdravljenje, zato se ob nastopu bolečin, prisotnih v ramenskem obroču, naročite na diagnostični pregled v kliniko Medicofit.