Sposobnost branja je prvi pogoj za izobraževanje, za širjenje znanja in osebni razvoj, na drugi strani pa je branje pogoj za razumevanje dogajanja v družbi in za sodelovanje v njenih različnih oblikah. Poleg tega sta branje in učenje odlična treninga za možgane, ki bi ju morali ohranjati ne glede na leta. Branje je skorajda brezplačen način za ohranjanje zdravih in dobro delujočih možganov v zrelejših letih. Zakaj bi torej sploh prenehali brati in se izobraževati?
Berimo na glas, berimo skupaj
Zanimivo je spoznanje medicinskih raziskav, ki potrjujejo, da glasno branje pozitivno vpliva na preprečevanje demence ter na kakovost in hitrost staranja. Intenzivna uporaba glasilk za branje namreč prekrvavi ter krepi možgansko skorjo. Glasno branje pa je zabavnejše v družbi. Branje pravljic je zagotovo ena od dejavnosti za kakovostno preživljanje časa z vnučki. Skupno predajanje domišljiji je odlična oblika poučevanja v najzgodnejšem obdobju ter pravi čas za razvoj bralne kulture. Z branjem boste krepili vaše vezi, hkrati pa bo to izjemna naložba tako zanje kot za vas.
Pomembnost branja za vse generacije
Od 8. septembra do 10. oktobra v Sloveniji poteka letos že tretji Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB), ki ga spremlja komunikacijska akcija Beremo skupaj. S promocijo branja si organizatorji z najrazličnejšimi dejavnostmi prizadevajo dvigniti zavedanje ljudi o pomenu in pomembnosti branja ter vse generacije spodbuditi k branju, izposoji in k nakupu knjig. Lani se je Slovenija z NMSB pridružila evropski bralni kampanji EUReads (Evropa bere), ki povezuje bralne dejavnosti, s katerimi različne organizacije iz držav Evropske unije spodbujajo zavedanje o pomembnosti izobraževanja in pismenosti. Cilj kampanje je, da bi vsak državljan in vsaka državljanka postala bralec, bralka in bi polno sodeloval v evropski družbi.
Letošnji NMSB je naredil še korak naprej in se povezal z najvidnejšo kampanjo na področjih izobraževanja in učenja v Sloveniji, s Tedni vseživljenjskega učenja. S tem so na nov način povezali promocijo vseživljenjskega učenja z nacionalno kampanjo branja za vse generacije.
Vseživljenjsko učenje ni več izbira
Spodbujanje bralne kulture v vseh generacijah in okoljih je neločljivo povezano z izobraževanjem v vseh življenjskih obdobjih. Vseživljenjsko učenje je danes že zelo razširjeno, narekujejo ga potrebe trga zaradi nenehnega spreminjanja gospodarstva in širše družbe ter staranje prebivalstva, ki podaljšuje delovno dobo. Potreba po izboljšanju izobrazbene strukture prebivalstva je bila prepoznana že pred leti in v evropskih državah potekajo številni programi vseživljenjskega učenja. Vseživljenjsko učenje nam nudi tudi različne možnosti dodatnega izobraževanja po lastni izbiri, za izpopolnjevanje na obstoječem delovnem mestu, za prekvalifikacijo ali pa zgolj zaradi želje po novih spoznanjih.
Z učenjem si ne širimo le obzorij, ampak tudi krepimo naše možgane. Možgani so kot mišica, bolj jo uporabljamo, močnejša postaja. Nove možganske celice nastajajo vsak dan, kar pomeni, da lahko v času našega življenja izboljšamo naše možganske zmogljivosti. A če možganskih celic ne uporabljamo dovolj intenzivno, jih izgubljamo. Dodaten razlog torej, da se vključimo v vseživljenjsko učenje in si zagotovimo zdravo in kakovostnejše življenje tudi v zrelejših letih.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
